PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

365 RAZOČARANJ
Vstopamo v novo leto polni pričakovanj zase in dobrih želja za druge. Pa vendar človek ne more živeti zgolj od želja. Ameriški pisatelj Bierce je v delu »Hudičev slovar« zapisal: »Leto je čas, ki ga zaznamuje 365 razočaranj«. V provokativnem besedilu kritizira »umetno narejeno« govorico v medsebojnih odnosih. Prav tako opozori na pretirano čustveni, pa tudi površen način komuniciranja v politiki, javnosti in pogosto tudi v religioznosti. Grški retorik Demosten je zapisal: »Nič ni lažjega, kot slepiti se, ker človek verjame le v tisto, kar si želi«. O tem spregovori tudi angleški pesnik Pope v »Devetem blagru«: »Blagor vam, ki ne pričakujete ničesar, ker ne boste nikoli razočarani«. Gre za občutljivo vprašanje naših medsebojnih odnosov in sožitja.

VSAKDO … NIHČE
Zgodba štirih oseb, ki se imenujejo: Vsakdo, Nekdo, Marsikdo in Nihče. »Opraviti bi morali pomembno delo. »Vsakdo« je bil prepričan, da ga bo opravil »Nekdo«. »Marsikdo« bi ga lahko opravil, naredil ga je »Nihče«. Na koncu je »Marsikdo« obtožil »Nekoga«, ker »Nihče« ni opravil dela, ki bi ga lahko »Vsakdo««. Gre za zanimivo besedno igro neznanega avtorja, ki pa se v našem vsakdanjem življenju neprenehoma ponavlja in zelo dobro označuje ljudi, ki so brezbrižni, malomarni, ravnodušni…, ki poznajo le svoje pravice, žalijo drugače misleče, ob vprašanju dolžnosti pa se umaknejo z raznovrstnimi izgovori, kot ironično poudari Oscar Wilde: »Dolžnost je tisto, kar pričakujemo od drugih!«

BREZBRIŽNOST
»Največji greh ni, da bližnje sovražimo, ampak da smo do njih brezbrižni (George Bernard Shaw). Govorimo o težavi sodobne družbe, da smo vse bolj ravnodušni do sveta, ki trka na vrata naših domov, ki so dobro zavarovani in zaprti. To lahko podkrepi izraz »brezčutnost«, na žalost vse bolj navzoč tudi med mladimi, ki bi vseeno morali biti drugačni.
Življenjska realnost pač ne more biti odvisna od trenutnih osebnih želja in pričakovanj, ne more iti mimo pomembnih življenjskih vprašanj. Odgovornost je naloga vseh za »Vsakogar«, preden vsi postanemo izpraznjen in brezbrižen »Nihče«.

Aleš Rupnik

STATISTIKA ZA MINULO LETO
V krstno knjigo naše župnije smo v letu 2009 vpisali 11 dečkov in 9 deklic; 14 je bilo iz družin staršev, ki so cekveno poročeni, 7 pa je bilo izvenzakonskih.
V knjigo naših rajnih je bilo zapisanih 39 imen: 20 moških in 19 žensk, 19 jih je umrlo z zakramenti in 14 brez zakramentov za bolne in umirajoče. Kar 14 krat je bil vzrok smrti rak in 8 krat možganska kap. Najmlajši je bil star 39 let in najstarejša 100 let.
V knjigo porok pa smo letos vpisali samo 7 parov, iz naše župnije je bil en par.
K nedeljski sv. maši je v minulem letu prihajalo 450 oseb, obhajil pa smo podelili okrog 37.500. Naj bodo minusi spodbuda, da pri sebi ustvarimo pluse.

HVALA
Hvala vsem za materialne, denarne in duhovne darove, ki ste jih v minulih praznikih podarili. Naj koristijo vsem nam, da bomo boljši in pričevalni kristjani.

ŽUPNIJSKE JASLICE
Z letošnjo nabavo figuric sv. treh kraljev so naše župnijske jaslice manjše po velikosti, lepše na pogled in tudi glede na trdnost materiala kvalitetnejše. Bog povrni vsem darovalcem.

OTROCI ZA OTROKE
Veroučenci naj pri verouku čimprej vrnejo adventne prihranke, ki so namenjeni za lačne otroke v misijonskih krajih.

BLAGOSLOV DOMOV
Prijavite se po sv. maši v zakristiji.

RAJNA
Na dan novega leta je umrla in 8. januarja smo jo pokopali na pokopališču v Stari Gori rajno Dori Čoha (68), Gortanova 6. Naj počiva v miru!   

DANES - MISIJONSKA TOMBOLA 2010
Po obeh dopoldanskih mašah je danes vsakoletna misijonska tombola. Za sodelovanje vložimo dar € 3,00 za kombinacijo. Namen je pomoč, tokrat štirim  misijonarjem… 

ODŠLI SO
K Bogu so odšli: Elvira Ličen (86), s Cankarjeve 74, pogreb je bil na Stari Gori 18.12. 09;
Ivan Brešan (59), z Gradnikove 39, njegov pogreb je bil na Silvestrovo popoldne v Šempasu; Nikolina Močnik (83), s Partizanske 49, pogreb je bil v Solkanu 7.  jan. 2010.
Naj počivajo v miru!

ZAHVALA
Bog povrni stokratno vsem dobrotnikom in skrbnim sodelavcem, ki ste pomagali pripraviti vse potrebno za lepo božično praznovanje, kamor spada tudi doživet včerajšnji božični koncert.

VEROUK
Nadaljujemo z rednim veroukom, h kateremu pridite skrbno pripravljeni. Otroci in starši, potrudimo se za zavzeto sodelovanje tako pri verouku, kot pri maši in v birmanskih skupinah!

OTROCI ZA OTROKE
Adventne prihranke za lačne otroke prinesete danes, če ste pa pozabili, prinesete k verouku. Otroci, iskrena hvala za vašo pridnost in dobroto!

SVETI ANTON puščavnik
Prihodnjo nedeljo ga bomo počastili, kot sozavetnika cerkve v Lokah, z mašo ob 16. uri.

VERSKI TISK
Redne naročnike prosimo, da čim prej poravnate naročnino za 2010. Hvala!

OBISK DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin od Ajševice preko Lok in proti Škabrijelu. Hvala za sprejem, pogovor in molitev!

SOLKAN

VESELO V LETO 2010
Naj bo »srečno«! In srečo črpajmo pri treh virih: v odkrivanju, kako nas Bog vsak dan neizmerno ljubi, v tem, da iščemo srečo drugih, in v medsebojni ljubezni.
O, da bi - v pripravi na slov. evharistični kongres - srečo doživljali pri vsaki maši!
 
JASLICE 2009
Z »drevesom vrednot« nam – tudi po praznikih – sporočajo, naj na drevesu našega življenja v novem letu zorijo same prave vrednote. Sem že pomislil, za katero bi bilo najbolj primerno vlagati napore?
 
ZAHVALA
Vsem, ki ste – vsak s svojim prispevkom – naredili, da so bili božični prazniki tako lepi, naj srca prekipevajo z darovi, ki jih je tja položilo Božje dete: mir, pogum, notranje veselje, medsebojno razumevanje…. Hvala tudi za mnogovrstne darove!
 
STARŠI S PRVOOBHAJANCI
se z današnjim srečanjem začnejo uvajati v življenje in zakrament sprave. Naj jih privlači naš zgled, ko veselo živimo DA Bogu in po vsakem NE pogumno in hitro začnemo znova graditi svetel svet.
 
LETO 2009 V ŠTEVILKAH
Krsti: 15, prvo obhajilo: 11, birma: 22, poroke: 3, cerkveni pogrebi: 22, nedeljniki: 264.
 
NAŠI RAJNI
28. 12. je umrla 85-letna Antonija (Tončka) Komel roj. Cvetrežnik, IX. korpus 54, in 3. 1. 79-letni Anton Cej, Tominčeva 23. Betlehemski mir in luč naj ju ožarjata vso večnost

ŠEMPAS – OSEK

NEKAJ PODATKOV
V letu 2009 je bilo v Šempasu 6 krstov (poleg teh so bili 3 krščeni drugod), v Oseku 5 (in 1 drugod); poroki sta bili v Šempasu 2 in v Oseku 2; pogrebov je bilo v Šempasu 15 in v Oseku 7. Prvoobhajancev je bilo v Šempasu 15 in v Oseku 3; birmancev pa je bilo v Šempasu 18 in v Oseku 7; nedeljnikov je v Šempasu približno 200 in v Oseku 100; svetih obhajil pa smo v Šempasu podelili okrog 11.000.

KARITAS
Srečanje sodelavk in članic imamo v torek, 12. januarja po maši.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
V Oseku se srečamo v sredo, 13. januarja ob 19:00.

KATEHEZA
S katehistinjami in animatorji prvoobhajanskih skupin se srečamo v petek, 15. januarja po maši.

VAŠI DAROVI
Na kvatrno nedeljo smo za potrebe škofije zbrali v Šempasu 219,62 € in v Oseku 121,01 €.
Na božič ste v Šempasu darovali 1.163,16 € in v Ozeljanu 596,90 €. V Oseku ste pri polnočnici darovali 526,05 € in na božič 540,68 €. Hvala za vaše darove.

ŠEMPETER

STATISTIKA
V naši župniji smo imeli 17 krstov, 2 poroki in 22 pogrebov.

SREČANJA
V ponedeljek, 11. 1. ob 19:00 srečanje Župnijske karitas, v torek, 12. 1. ob 20:00 srečanje biblične skupine, v sredo, 13. 1. ob 19:00 srečanje oznanjevalne komisije ŽPS, v četrtek, 14. 1. ob 19:00 srečanje bogoslužne komisije ŽPS, v petek, 15. 1. ob 19:00 srečanje dobrodelne komisije ŽPS in v soboto, 16. 1. ob 15:00 srečanje za prvoobhajance in njihove starše.

SKUPNA OZNANILA

BOŽIČNICE
To nedeljo, 10. 1. bo tudi Velika božičnica (božični koncert odraslih cerkvenih pevskih zborov) na Mirenskem Gradu ob 15:00, drugo nedeljo, 17. 1. pa Mala božičnica (božični koncert otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov) v Braniku ob 15:00.
Mala božičnica (božični koncert otroških in mladinskih zborov) bo tudi v Novi Gorici – konkatedrala v nedeljo, 17. januarja ob 16:00.


ROMANJE – TORINSKI PRT
Vabimo vas, da se od 6. do 9. maja 2010 udeležite romanja in ogleda Torinskega prta. Cena romanja je 259,00 €. Podrobnejše informacije (celoten program) in prijave: Župnijski urad Šempas. Tel.: 05/307 88 77.

PRILOGA – STR. 1

 OD DECEMBRA DO DECEMBRA IN VMESNO HUDO (3)

O »PREVZGOJI«
Raziskovalka Francine-Dominique Liechtenhan poudarja še nekaj, kar so vpeljali kasneje tudi v komunistični Jugoslaviji, namreč znamenito prevzgojo. Partija, policija, sodišča, državni aparat, pred katerimi so se ljudje tresli, so bili prikazani in opravičeni s prevzgojo. Prevzgojiti je bilo potrebno po vrsti »sovražnike« ljudstva, prav tako ljudi, ki so imeli zmotno mnenje o komunizmu ali niso dovolj ljubili revolucije, niso bili predani partiji itn.
Zgodovinarka razlaga, kaj je pomenilo v tedanji govorici nekoga prevzgajati: da je moral v taborišče, kjer pa da ni trpljenja in umiranja, pač pa priprava na boljše življenje v popolni zvestobi komunizmu.
Neizprosnost taborišča in nečloveški postopki z ljudmi so razkrajali človeškost trpečih, vodili v korupcijo, prostitucijo, krajo, pobijanje in celo v primere ljudožerstva. Ob čemer raziskovalka vzklika: »To je bila veličina novega sovjetskega človeka!«

PONOVIMO
Vesolje kaznjenskih in prevzgojnih taborišč v Sovjetski zvezi je opisal Aleksander Solženicin v Otočju Gulag (1973).
Spregovoril je o svoji izkušnji in o izkušnji sotrpinov(nk) v komunističnih logarjih. Vsa sovjetska taborišča so bila narejena po zatiralskih izkušnjah, ki si jih je taboriščni sistem nabral na otočju Solovki, pa naj je šlo za obsojence na prisilno delo, da ni bilo treba ljudi plačevati, ali za sprotno podaljševanje kazni ali za obsodbe na izgon v druge (hude!) kraje sovjetskega imperija.
Taborišča so obvladovali kriminalci, ki jim je komunistična oblast prepuščala izživljanje nad drugimi zaporniki.
Slabo in nezadostno hrano so pogojevali z delovnim učinkom posameznika ali skupine.
Najhujše pa je bilo poniževanje človeka na vsakem koraku in ob kateri koli priložnosti.
Pazniki so naravnost podivjali nad obsojencem, ki je pokazal kakršno koli povezanost z vero. Po letu 1927 je bilo dovolj, da se je nekdo udeležil kakšnega verskega shoda ali obreda, da je bil obsojen na leta in leta taborišča.

DVA OBISKOVALCA - DVOJE PRIČEVANJ
Že leta 1927, pred svetovno gospodarsko krizo, so v Sovjetski zvezi uvedli osovraženi 58. člen Kazenskega zakonika, po katerem so zaprli toliko ljudi, kolikor so menili, da jih  potrebujejo za suženjsko delo v taboriščih.
Sovjetska zveza je bila eno samo veliko taborišče: vsak sovjetski državljan, tudi najvišji funkcionar! je imel med svojimi sosedi, prijatelji, sorodniki ali v najožji družini enega ali več obsojencev(nk)… In o tem… molčal!
Pisatelj Maksim Gorki (1886-1936), je obiskal otočje Solovki in spisal hvalnico sovjetskemu zatiranju; sovjetska ječa, je zapisal, je kakor »šola-pripravnica«, taborišča pa naravnost »pravična stvar«.
Leta 1933 je obiskal Kem, taborišče v sistemu otočja Solovki, vodilni finski komunist, publicist in politik Arvo Tuominen (1894-1981).
Kar je videl in slišal, ga je tako pretreslo, da ni mogel več lagati.
Zapisal je: »Jetniki so opustili vsakršno upanje. Taborišče je pokopališče živih.«

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

PATER MARTIN (MIHAEL) PERC OFM, 1913-1977 (1)

Mihael Perc je bil rojen 24. 9. 1913 v Zdolah, župnija Kozje. Poklic v frančiškanski red se mu je zbudil, ko je med gimnazijci iz Maribora ogledoval pri šolski ekskurziji Plečnikovo cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani.
Vstopil je, 15 let star, v frančiškanski red in dobil redovno ime Martin.
Frančiškanski kleriki gimnazijci so stanovali v hospicu na Rocnem pod Šmarno goro in hodili v gimnazijo v Škofove zavode v Šentvidu. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 17. 9. 1936 v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani posvečen v duhovnika. Najprej je bil katehet v ljudski šoli v Kamniku. Organiziral je in režiral na samostanskem dvorišču pred cerkvijo igro španskega dramatika Calderon-a de la Barca Oder sveta. V cerkvi je organiziral orgelski koncert.
Leta 1940 je moral odslužiti šestmesečni vojaški rok kot bolničar v vojaški bolnišnici v Sarajevu. Tedaj se je seznanil tudi z duhovnikom vzhodnega obreda Gabrijelom Bukatkom.
Med vojno je bil izgnan na Hrvaško. Sprejeli so ga frančiškani v Našicah v Slavoniji in bil je kaplan njihovi župniji. Bil je izredno umsko nadarjen in imel je talent za glasbo in presojanje umetnosti.
Po vojni se je vrnil v Kamnik in zaradi pomanjkanja škofijskih duhovnikov upravljal župniji Nevlje in Stranje. Takoj je navdušil ljudi, da so v Stranjah začeli obnavljati cerkev, ki so jo Nemci med vojno spremenili v bunker. Pridobil je umetniškega arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, da je delal načrte za obnovo. Cerkev je postala biser cerkvene umetnosti. Tudi v Nevljah je poskrbel po Plečnikovem načrtu za umetniško krstilnico in dva nova keliha. Deset let vnetega dušnega pastirstva v teh dveh župnijah, ki sta med seboj oddaljeni najmanj tri kilometre, je bilo tudi deset let naporov za lepoto njunih cerkva. To ga je tako izčrpalo, da je svojemu nasledniku na njegovo opravičevanje odgovoril: »Saj vidiš, da ne morem več.« Predstojniki so ga premestili leta 1956 na Brezje. Tam je zamislil, da bi cerkveni pevski zbori iz župnij romali na Brezje in v cerkvi peli pri maši.
Leta 1957 je bil premeščen v Ljubljano za kaplana in kateheta. V pridigah in pri verouku je bil razvnet in temeljit, pri spovedovanju pa moder in usmiljen ter je ljudi utrjeval v veri in jih zbliževal s Kristusom.
Poslan je bil leta 1962 na Sveto Goro pri Gorici za samostanskega predstojnika in upravitelja božjepotne Marijine bazilike. V cerkvi se je posvetil romarjem, skrbel vedno za spovednike in pridigarje. Samostan je obnavljal od kleti do podstrešja in dal narediti tudi hišno dvigalo.
Sledi nadaljevanje

br. Pavel Krajnik OFM

PRILOGA STR. 3

ČE ŽELIŠ GOJITI MIR, VARUJ STVARSTVO

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU, 1. JANUARJA 2010

VOŠČILO IN UVOD
Ob novem letu goreče voščim miru vsem krščanskim skupnostim, voditeljem narodov ter možem in ženam dobre volje po vsem svetu. Za 43. svetovni dan miru sem izbral temo: »Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo«. Spoštovanje stvarstva je zelo pomembno, saj je »stvarjenje začetek in temelj vseh Božjih del«, zato postaja njegovo varovanje danes bistvenega pomena za miroljubno sožitje človeštva. V okrožnici Ljubezen v resnici sem izpostavil, da je celostni človeški razvoj tesno povezan z dolžnostmi, ki izhajajo iz človekovega odnosa z naravnim okoljem, pojmovanim kot Božji dar vsem, katerega uporaba vključuje skupno odgovornost do vsega človeštva, zlasti pa do ubogih in do prihodnjih rodov.

PREJŠNJI PAPEŽI
Pred dvajsetimi leti je papež Janez Pavel II. v poslanici Mir z Bogom Stvarnikom, mir z vsem stvarstvom, opozoril na odnos, ki ga imamo do vesolja, ki nas obdaja. »V našem času opažamo naraščajočo zavest, da je svetovni mir ogrožen... tudi zaradi pomanjkanja dolžnega spoštovanja do narave«. Dodal je, da ekološka zavest »ne sme biti onemogočena, ampak jo je treba spodbujati, da bi se razvila in zorela ter našla ustrezen izraz v konkretnih programih in pobudah«. Tudi drugi papeži so omenjali povezavo med človekom in okoljem. Leta 1971 je papež Pavel VI. poudaril, da »z nepremišljenim izkoriščanjem narave (človek) tvega, da jo bo uničil in s tem tudi sam postal žrtev takega uničenja«. In dodal: »Ne samo naravno okolje…, ampak tudi človeške okoliščine, ki jih človek ne obvladuje več…, ustvarja tako okolje, ki utegne biti nevzdržno. To je obsežen socialni problem, ki zadeva vso človeško družino«.

OKOLJE KOT MORALNO VPRAŠANJE
Cerkev ne razpravlja o posameznih tehničnih rešitvah. Kot izvedenka v človečnosti skrbi za to, da opozarja na razmerje med Stvarnikom, človekom in stvarstvom. Papež Janez Pavel II. je leta 1990 govoril o »ekološki krizi« in opozoril na »nujno moralno zahtevo po novi solidarnosti«.
Ta poziv je danes še bolj nujen zaradi naraščajočih znamenj krize.
Kako naj ostanemo brezbrižni do vprašanj, ki izhajajo iz pojavov, kot so podnebne spremembe, širjenje puščave, propadanje in zmanjševanje rodovitnosti na obširnih kmetijskih površinah, onesnaženost rek in vodovarstvenih območij, izginotje biorazličnosti, naraščanje ekstremnih vremenskih pojavov, izsekanje ekvatorialnih in tropskih območij? Kako naj zanemarimo naraščajoč pojav tako imenovanih »okoljskih beguncev«, ki so zaradi uničevanja narave morali zapustiti svoje okolje ter se soočiti z nevarnostmi in neznankami prisilne preselitve? Kako naj bi sedeli križem rok pred že razplamtelimi in še tlečimi spori, vezanimi na dostop do naravnih virov? Vsa ta vprašanja globoko vplivajo na udejanjanje človekovih pravic, kot so: pravica do življenja, prehranjevanja, zdravja in razvoja.

Sledi nadaljevanje

PRILOGA STR. 4

SVETO LETO PRI SV. JAKOBU V KOMPOSTELI

V katedrali sv. Jakoba v Komposteli so 31. decembra 2009 odprli svetoletna vrata. S tem so začeli že 119. jubilejno praznovanje leta sv. Jakoba. Papež je ob tej priložnosti romarjem namenil sporočilo, v katerem pravi: »Sveto leto je priložnost, da srečamo Kristusa, razmislimo o osebni poklicanosti k svetosti in se zaustavimo v razmišljanju ob Božji Besedi. Sveto leto je tudi priložnost za vse, ki nimajo vere, da jo sprejmejo od Njega, ki nagovarja vsakega človeka. Pot k sv. Jakobu je posuta s številnimi znamenji odpovedi, pokore, gostoljubnosti, umetnosti in kulture, ki nas usmerjajo k duhovnim koreninam Evrope. Tema svetega leta: „Romamo k luči“ in tudi Pastirskega pisma: „Romarji vere in pričevalci vstalega Kristusa“ nas spominjajo na romarsko naravo Cerkve in kristjana v današnjem svetu.«
Na poti k sv. Jakobu lahko razmišljamo o novih obzorjih, ki nas nagovarjajo, o življenjskih stiskah in priložnostih, ki jih človek lahko najde v sebi in drugod. Pomembno je, da so romarji pričevalci evangelija, saj sama pot ne more izpolniti človekovih pričakovanj. Zato je pomembna duhovna razsežnost romanja.
V Letu duhovništva papež nagovarja duhovnike, ki bodo na grobu sv. Jakoba sprejemali in na poti tja spremljali romarje, da posebno pozornost namenijo zakramentoma spovedi in evharistije, ker »je sprava in srečanje s Kristusom največja obogatitev v svetem letu«.

TORINSKI PRT

Torinski prt je po krščanskem izročilu platnena rjuha, v katero so ovili Jezusovo telo, ko so ga vzeli s križa in potem položili v grob. V Torinu ga hranijo od leta 1578. Možnost ogleda in počastitve bo po svetoletnem jubileju 2000 spet mogoča v aprilu in maju letos. V tem času so na njem opravili potrebna restavratorska in konzervatorska dela. Leta 2002 so odstranili v požaru leta 1532 poškodovane dele in prišite krpe, s katerimi so skušali nastalo škodo popraviti. Prav tako so odstranili ti. nizozemski prt iz XVI. stoletja, ki je podloga, na katero so prt takrat prišili in jo nadomestili z novo. Prav »krpe« in podloga, ki so jih naknadno prišili, so bile za nekatere razlog, da so nastanek prta umeščali v pozni srednji vek.
O Torinskom prtu je papež Janez Pavel II. rekel, da: »Predstavlja skrivnost za znanost, izziv za inteligenco. Za kristjane pa je znamenje Kristusovega trpljenja.«
Pričakujejo, da si bo platno ogledalo okrog dva milijona ljudi. Zanje bo poleg strokovnega osebja poskrbelo okrog štiri tisoč škofijskih prostovoljcev. Na spletni strani: www.sindone.org dobite potrebne informacije v različnih jezikih.

Aleš Rupnik


Čudno vprašanje
Gospa Cvetka je poklicala gasilce: »Halo, halo, pri nas gori!«
»Kje ste in kako naj pridemo do vas?«
»Smešno vprašanje! Kaj nimate več tistih rdečih tovornjakov?«