Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
4. ADVENTNA NEDELJA
20. 12. 2009 // Leto X // Št. 16
UVODNIK
Hitrost je dandanes pomembna zadeva. Čimprej priti na cilj, s čim manj ovirami. Pri tem se človek velikokrat ne ozira na sredstva, ki jih izbira pri tem, kako bo izpeljal svoj načrt. Niso pomembna etična ali moralna določila, pomemben sem jaz in moj načrt. V človeka se zaradi naglice hitro naseli strah, žalost in končno tudi obup, tako se resnično ne zgodi, kar si je zamislil. Roko na srce, da smo temu hitenju in včasih brezupnemu drvenju podvrženi tudi mi kristjani. Ne smemo biti v zaostanku za drugimi, ker se to ne spodobi; moramo biti IN, kot bi rekli mladi, sredi dogajanja: na zabavah sredi trga, v gneči nakupovalnega središča, v dolgi vrsti jeklenih konjičkov, ki čakajo pred semaforjem... povsod smo poleg in želimo biti, saj bodo drugače te stvari šle mimo nas in se ne bomo imeli o čem pogovarjati. Poleg moramo biti tudi, ko se gleda napet film, spremlja nadaljevanka ali risanka polna nasilja in znanstvene fantastike.
Vendar človek Božji, Nekdo prihaja, nekdo je že tukaj, nekdo si želi biti ob tebi, želi biti v tebi, prav v tvojem srcu! On želi, da izstopiš iz tega hitenja in adrenalinskih in vznemirljivih zabav. On, Odrešenik ki prihaja, želi, da mu pripraviš srce in mu nameniš nekaj časa. “Kralja, ki prihaja, pridite molimo“, odmeva v teh dneh po naših cerkvah. Spev, ki naznanja, da je praznik Gospodovega rojstva že zelo blizu. Kljub dirki s časom ustavimo svoj korak in pustimo, da se srečamo z Gospodom. Od tega srečanja je odvisno druženje na sveto Božično noč in praznik Njegovega rojstva. Marija v je evangeliju tudi odhitela k svoji teti Elizabeti. Hitela ni zato, da bi potešila svoje želje, ampak da bi jo osrečila z največjo novico, da bo postala Božja Mati.
Skupaj z Marijo odhitimo tudi mi drug proti drugemu in si povejmo, da si želimo biti skupaj na sveti večer, da želimo skupaj zapeti lepo božično pesem, se skupaj v družini pogovoriti. Samo tako bo mogla nastati v naših srcih hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je Bog ozrl na nas. Naj nas torej Gospod ne prehiti, ampak ga dohitimo mi in skupaj z Njim stopimo v borne jaslice, ki so na sveto božično noč postale tople, svete in domače. Človek je zaradi bornih jasli postal Božji prijatelj in Bog je postal človek.
p. Krizostom
Na oglasni deski si preberite spored dežurstva spovedovanja v naši cerkvi.
LUČ MIRU
Naši skavti bodo po današnjih sv. mašah delili luč miru, ki naj resnično prinese mir in toplino v vse naše domove.
SVETI VEČER
Na sveti večer bo ob 19. uri božični sv. maša za otroke. Najprej bo zaključek božične 9-dnevnice in nato božična maša, po kateri bo krajši božični program naših otrok. Med sv. mašo bo blagoslov jaslic in malih Jezuščkov za družinske jaslice. Župnijska polnočna maša bo kot vsako leto ob 24. uri.
BOŽIČ
Praznik Gospodovega rojstva bomo slovesno obhajali pri vseh sv. mašah: ob 7:00, 8:00, 10:00 in 18:00 uri.
IZLET – OGLED JASLIC
V soboto, 2. januarja se bomo odpeljali na izlet na Gorenjsko, kjer si bomo ogledali jaslice v Tržiču, Begunjah, Radovljici in na Brezjah. Čimprej se prijavite v zakristiji.
SPOVEDOVANJE
Spovedniki od drugod so na voljo danes, v nedeljo popoldne, jutri, v torek in v sredo. Razpored je v veži na oglasni deski.
MAŠE
V četrtek, na sveti večer, je maša samo zjutraj ob 7:30; zvečer ni maše, pač pa je opolnoči polnočnica pod vodstvom g. škofa Jurija. Nekaj minut pred polnočnico bo vaja za ljudsko petje.
Na božič, na dan sv. Štefana – dan samostojnosti – in na Novo leto so maše po nedeljskem urniku.
Na Svete tri kralje 6. januarja pa sta maši ob 7:30 in 19:00.
MISIJONSKA TOMBOLA
V nedeljo, 10. januarja bo po obeh dopoldanskih mašah vsakoletna misijonska tombola. Za sodelovanje vložimo dar € 3,00 za kombinacijo. Namen je pomoč, tokrat štirim misijonarjem: Ernestu Saksidi, Radku Rudežu, Janku Kosmaču in Danilu Lisjaku.
LUČ MIRU
Skavti prinašajo danes Luč miru iz Betlehema k vsem trem mašam. Po maši so na razpolago priložnostne sveče, ki nas spremljajo v božično praznovanje.
POGREB
V Solkanu smo se 10. decembra poslovili od Valentina Goljevščka (72) z Gregorčičeve. Naj počiva v miru!
KRST
Mina Severa Brezigar, ul. Rada Simonitija, je bila krščena prejšnjo nedeljo, 13. decembra. Želimo ji vsega blagoslova.
PREDLOGI ZA NOVE ČLANE ŽPS
Prosimo, da oddaste v veži list z imeni kandidatov(tk) za ŽPS pred volitvami, ki bodo v februarju 2010. Hvala!
KVATRE
Hvala in Bog povrni za današnjo miloščino za semenišče in druge potrebe škofije!
ADVENT
Do četrtka z božično devetdnevnico prosimo: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«
ADVENTNA SPOVED
Po dobri spovedi z očiščenimi srci sprejmimo novorojenega Odrešenika. Domači župnik bom na razpolago vsak dan pred mašo in po njej. Na Vogrskem spoveduje danes g. Slavko Hrast (od 14. do 16. ure). K spovedi lahko gremo tudi drugam - ne zanemarimo lepe priložnosti!
LUČ MIRU
Skavti delijo danes med mašo luč miru iz Betlehema. Ponesimo jo domov!
BOŽIČ
Doma pripravimo lepe jaslice. Sveti večer preživimo doma v pogovoru, molitvi in pričakovanju polnočnice (na Vogrskem ob 22. uri, v Kromberku ob 24. uri). Pri polnočnici in na Božič bo po maši ofer za cerkvene potrebe.
ŽIVE JASLICE
Na svetega Štefana (26. decembra) bo po maši, ki je ob 17. uri, predstava živih jaslic pred cerkvijo in župniščem. Pridite, da doživimo »v živo« božično skrivnost!
BOŽIČNI ČAS
Na praznik sv. Štefana bo v Kromberku blagoslov vode in vina, na Vogrskem pa prihodnjo nedeljo. Na praznik nedolžnih otrok (28. 12.) bo med mašo blagoslov otrok.
VOŠČILO
Vsem župljanom, še posebej bolnikom, voščim vesele in Božjega blagoslova polne božične praznike!
V BOŽIČNI DEVETDNEVNICI
kličemo: »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!« In Jezusa vabimo z molitvijo ob adventnem vencu in v cerkvi, z lučjo mnogih dejanj ljubezni in tudi z zakramentom sprave – adventno spovedjo.
Priložnost za spoved je še vsak večer pred mašo (ob 18:00) in po njej.
SVETI VEČER, 24. december
Naj bo najlepši, res »sveti« večer naših družin, ko delamo jaslice in ob njih postajamo žive jaslice, ko v medsebojno ljubezen sprejemajo novorojeno Dete.
BOŽIČ, PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA, 25. december
Pol ure pred polnočjo naš pevski zbor prepeva božične pesmi. Ob 00:00 maša polnočnica.
Dnevni maši ob 10:00 in 18:00.
V letu priprave na Slovenski evharistični kongres živimo »evharistični« božič: v čistih srcih z Jezusom pri svetem obhajilu.
NAŠI RAJNI
Zadnji advent – Jezusov prihod ob smrti je doživel 11. decembra 75-letni Hugo Ivan Milost, XXX. divizije 80. Naj mu sveti večna luč Božje ljubezni!
V Šempasu in Ozeljanu bom pred prazniki bolne na domu obiskal v sredo, 23. decembra dopoldne.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V Šempasu bo sklep devetdnevnice v četrtek, 24. decembra ob 16:00, ko bo tudi blagoslov Jezuščkov, ki jih boste položili v domače jaslice.
BOŽIČNI PRAZNIK
Praznovanje bomo začeli s polnočnico v Šempasu. Na božič bo maša ob 9:00 v Ozeljanu in ob 10:30 v Šempasu. V Oseku bo na sveti večer maša ob 23:00, na božič bo praznična maša ob 9:00. Pri vseh mašah bo ofer.
VEROUČENCI
V okviru rednega verouka boste v tem tednu imeli priložnost za spoved. Ne pozabite na adventno – misijonsko akcijo »Otroci za otroke«.
PRIPRAVA NA BOŽIČ
Vabim vas vsak večer ob 18:00 k božični devetdnevnici. Poglobimo duhovno pripravo na božič tudi doma v molitvi, pripravi jaslic in prijetnih družinskih večerih.
BOŽIČNO PRAZNOVANJE
Otroško polnočnico bomo imeli na sveti večer, 24. decembra ob 19:00. S seboj prinesite k blagoslovu dete Jezusa za družinske jaslice.
Petnajst minut pred polnočjo bodo pevci župnijskega zbora oblikovali božično vzdušje z zborovskim in ljudskim petjem. Ob ponoči bo polnočna sveta maša. Praznični maši bosta še ob 8:00 in 10:00.
V božični osmini bodo svete maše 26. 12. in 1. 1. ob 10:00 in 18:00, v nedeljo 27. 12. ob 8:00 in 10:00, druge dni v tednu ob 18:00.
OBNOVA ŽUPNIŠČA
Po novem letu načrtujemo obnovo župnišča. V času obnove, ki bo trajala okoli tri mesece, se bo župnik preselil v Duhovniški dom. Ker gre za večjo investicijo (okoli 50.000€), ste župljani povabljeni k darovanju za obnovo župnišča.
ALI NAS BO SPET PREHITEL?
Hitrost je dandanes pomembna zadeva. Čimprej priti na cilj, s čim manj ovirami. Pri tem se človek velikokrat ne ozira na sredstva, ki jih izbira pri tem, kako bo izpeljal svoj načrt. Niso pomembna etična ali moralna določila, pomemben sem jaz in moj načrt. V človeka se zaradi naglice hitro naseli strah, žalost in končno tudi obup, tako se resnično ne zgodi, kar si je zamislil. Roko na srce, da smo temu hitenju in včasih brezupnemu drvenju podvrženi tudi mi kristjani. Ne smemo biti v zaostanku za drugimi, ker se to ne spodobi; moramo biti IN, kot bi rekli mladi, sredi dogajanja: na zabavah sredi trga, v gneči nakupovalnega središča, v dolgi vrsti jeklenih konjičkov, ki čakajo pred semaforjem... povsod smo poleg in želimo biti, saj bodo drugače te stvari šle mimo nas in se ne bomo imeli o čem pogovarjati. Poleg moramo biti tudi, ko se gleda napet film, spremlja nadaljevanka ali risanka polna nasilja in znanstvene fantastike.
Vendar človek Božji, Nekdo prihaja, nekdo je že tukaj, nekdo si želi biti ob tebi, želi biti v tebi, prav v tvojem srcu! On želi, da izstopiš iz tega hitenja in adrenalinskih in vznemirljivih zabav. On, Odrešenik ki prihaja, želi, da mu pripraviš srce in mu nameniš nekaj časa. “Kralja, ki prihaja, pridite molimo“, odmeva v teh dneh po naših cerkvah. Spev, ki naznanja, da je praznik Gospodovega rojstva že zelo blizu. Kljub dirki s časom ustavimo svoj korak in pustimo, da se srečamo z Gospodom. Od tega srečanja je odvisno druženje na sveto Božično noč in praznik Njegovega rojstva. Marija v je evangeliju tudi odhitela k svoji teti Elizabeti. Hitela ni zato, da bi potešila svoje želje, ampak da bi jo osrečila z največjo novico, da bo postala Božja Mati.
Skupaj z Marijo odhitimo tudi mi drug proti drugemu in si povejmo, da si želimo biti skupaj na sveti večer, da želimo skupaj zapeti lepo božično pesem, se skupaj v družini pogovoriti. Samo tako bo mogla nastati v naših srcih hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je Bog ozrl na nas. Naj nas torej Gospod ne prehiti, ampak ga dohitimo mi in skupaj z Njim stopimo v borne jaslice, ki so na sveto božično noč postale tople, svete in domače. Človek je zaradi bornih jasli postal Božji prijatelj in Bog je postal človek.
p. Krizostom
KAPELA
SPOVED – DEŽURSTVONa oglasni deski si preberite spored dežurstva spovedovanja v naši cerkvi.
LUČ MIRU
Naši skavti bodo po današnjih sv. mašah delili luč miru, ki naj resnično prinese mir in toplino v vse naše domove.
SVETI VEČER
Na sveti večer bo ob 19. uri božični sv. maša za otroke. Najprej bo zaključek božične 9-dnevnice in nato božična maša, po kateri bo krajši božični program naših otrok. Med sv. mašo bo blagoslov jaslic in malih Jezuščkov za družinske jaslice. Župnijska polnočna maša bo kot vsako leto ob 24. uri.
BOŽIČ
Praznik Gospodovega rojstva bomo slovesno obhajali pri vseh sv. mašah: ob 7:00, 8:00, 10:00 in 18:00 uri.
IZLET – OGLED JASLIC
V soboto, 2. januarja se bomo odpeljali na izlet na Gorenjsko, kjer si bomo ogledali jaslice v Tržiču, Begunjah, Radovljici in na Brezjah. Čimprej se prijavite v zakristiji.
KRISTUS ODREŠENIK
SPOVEDOVANJE
Spovedniki od drugod so na voljo danes, v nedeljo popoldne, jutri, v torek in v sredo. Razpored je v veži na oglasni deski.
MAŠE
V četrtek, na sveti večer, je maša samo zjutraj ob 7:30; zvečer ni maše, pač pa je opolnoči polnočnica pod vodstvom g. škofa Jurija. Nekaj minut pred polnočnico bo vaja za ljudsko petje.
Na božič, na dan sv. Štefana – dan samostojnosti – in na Novo leto so maše po nedeljskem urniku.
Na Svete tri kralje 6. januarja pa sta maši ob 7:30 in 19:00.
MISIJONSKA TOMBOLA
V nedeljo, 10. januarja bo po obeh dopoldanskih mašah vsakoletna misijonska tombola. Za sodelovanje vložimo dar € 3,00 za kombinacijo. Namen je pomoč, tokrat štirim misijonarjem: Ernestu Saksidi, Radku Rudežu, Janku Kosmaču in Danilu Lisjaku.
LUČ MIRU
Skavti prinašajo danes Luč miru iz Betlehema k vsem trem mašam. Po maši so na razpolago priložnostne sveče, ki nas spremljajo v božično praznovanje.
POGREB
V Solkanu smo se 10. decembra poslovili od Valentina Goljevščka (72) z Gregorčičeve. Naj počiva v miru!
KRST
Mina Severa Brezigar, ul. Rada Simonitija, je bila krščena prejšnjo nedeljo, 13. decembra. Želimo ji vsega blagoslova.
PREDLOGI ZA NOVE ČLANE ŽPS
Prosimo, da oddaste v veži list z imeni kandidatov(tk) za ŽPS pred volitvami, ki bodo v februarju 2010. Hvala!
KROMBERK IN VOGRSKO
KVATRE
Hvala in Bog povrni za današnjo miloščino za semenišče in druge potrebe škofije!
ADVENT
Do četrtka z božično devetdnevnico prosimo: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«
ADVENTNA SPOVED
Po dobri spovedi z očiščenimi srci sprejmimo novorojenega Odrešenika. Domači župnik bom na razpolago vsak dan pred mašo in po njej. Na Vogrskem spoveduje danes g. Slavko Hrast (od 14. do 16. ure). K spovedi lahko gremo tudi drugam - ne zanemarimo lepe priložnosti!
LUČ MIRU
Skavti delijo danes med mašo luč miru iz Betlehema. Ponesimo jo domov!
BOŽIČ
Doma pripravimo lepe jaslice. Sveti večer preživimo doma v pogovoru, molitvi in pričakovanju polnočnice (na Vogrskem ob 22. uri, v Kromberku ob 24. uri). Pri polnočnici in na Božič bo po maši ofer za cerkvene potrebe.
ŽIVE JASLICE
Na svetega Štefana (26. decembra) bo po maši, ki je ob 17. uri, predstava živih jaslic pred cerkvijo in župniščem. Pridite, da doživimo »v živo« božično skrivnost!
BOŽIČNI ČAS
Na praznik sv. Štefana bo v Kromberku blagoslov vode in vina, na Vogrskem pa prihodnjo nedeljo. Na praznik nedolžnih otrok (28. 12.) bo med mašo blagoslov otrok.
VOŠČILO
Vsem župljanom, še posebej bolnikom, voščim vesele in Božjega blagoslova polne božične praznike!
SOLKAN
V BOŽIČNI DEVETDNEVNICI
kličemo: »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!« In Jezusa vabimo z molitvijo ob adventnem vencu in v cerkvi, z lučjo mnogih dejanj ljubezni in tudi z zakramentom sprave – adventno spovedjo.
Priložnost za spoved je še vsak večer pred mašo (ob 18:00) in po njej.
SVETI VEČER, 24. december
Naj bo najlepši, res »sveti« večer naših družin, ko delamo jaslice in ob njih postajamo žive jaslice, ko v medsebojno ljubezen sprejemajo novorojeno Dete.
BOŽIČ, PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA, 25. december
Pol ure pred polnočjo naš pevski zbor prepeva božične pesmi. Ob 00:00 maša polnočnica.
Dnevni maši ob 10:00 in 18:00.
V letu priprave na Slovenski evharistični kongres živimo »evharistični« božič: v čistih srcih z Jezusom pri svetem obhajilu.
NAŠI RAJNI
Zadnji advent – Jezusov prihod ob smrti je doživel 11. decembra 75-letni Hugo Ivan Milost, XXX. divizije 80. Naj mu sveti večna luč Božje ljubezni!
ŠEMPAS – OSEK
OBISK BOLNIHV Šempasu in Ozeljanu bom pred prazniki bolne na domu obiskal v sredo, 23. decembra dopoldne.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V Šempasu bo sklep devetdnevnice v četrtek, 24. decembra ob 16:00, ko bo tudi blagoslov Jezuščkov, ki jih boste položili v domače jaslice.
BOŽIČNI PRAZNIK
Praznovanje bomo začeli s polnočnico v Šempasu. Na božič bo maša ob 9:00 v Ozeljanu in ob 10:30 v Šempasu. V Oseku bo na sveti večer maša ob 23:00, na božič bo praznična maša ob 9:00. Pri vseh mašah bo ofer.
VEROUČENCI
V okviru rednega verouka boste v tem tednu imeli priložnost za spoved. Ne pozabite na adventno – misijonsko akcijo »Otroci za otroke«.
ŠEMPETER
PRIPRAVA NA BOŽIČ
Vabim vas vsak večer ob 18:00 k božični devetdnevnici. Poglobimo duhovno pripravo na božič tudi doma v molitvi, pripravi jaslic in prijetnih družinskih večerih.
BOŽIČNO PRAZNOVANJE
Otroško polnočnico bomo imeli na sveti večer, 24. decembra ob 19:00. S seboj prinesite k blagoslovu dete Jezusa za družinske jaslice.
Petnajst minut pred polnočjo bodo pevci župnijskega zbora oblikovali božično vzdušje z zborovskim in ljudskim petjem. Ob ponoči bo polnočna sveta maša. Praznični maši bosta še ob 8:00 in 10:00.
V božični osmini bodo svete maše 26. 12. in 1. 1. ob 10:00 in 18:00, v nedeljo 27. 12. ob 8:00 in 10:00, druge dni v tednu ob 18:00.
OBNOVA ŽUPNIŠČA
Po novem letu načrtujemo obnovo župnišča. V času obnove, ki bo trajala okoli tri mesece, se bo župnik preselil v Duhovniški dom. Ker gre za večjo investicijo (okoli 50.000€), ste župljani povabljeni k darovanju za obnovo župnišča.
SKUPNA OZNANILA
VERSKI TISK V VSAKO DRUŽINO
Letna naročnina verskega tiska 2010: Družina 75,40 €, Ognjišče 22 €, Božje okolje 22,80 €, Prijatelj 12 €, Misijonska obzorja 9 €, Mohorjeve knjige 42 €.
OBLEKA ZA KARITAS
Iz skladišča Okrožne Karitas Nova Gorica sporočajo, da naj bodo obleke, ki jih prinašate, čiste in česar vi ne bi več oblekli, ne nosite v skladišče. Hvala za razumevanje.
OZNANILA
Naslednja tiskana Oznanila bodo izšla za božič.
PRILOGA – STR. 1
OD DECEMBRA DO DECEMBRA
V nekaj nadaljevanjih ne bomo govorili o najpomembnejšem decembrskem dnevu, spominu Gospodovega rojstva v Betlehemu, tudi ne o 10. decembru, Dnevu človekovih pravic in ne o slovenskem 26. decembru, Dnevu samostojnosti.
Govorili bomo o vmesnih dogajanjih, še danes nepojasnjenih, pred in zlasti med 28. decembrom 1922, ko je bila Sovjetska zveza razglašena in 26. decembrom leta 1991, ko je Sovjetska zveza razglasila, da se razpušča in je s tem Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) prenehala obstajati.
Ne zato, da bi se seznanili z vsemi dogajanji med decembroma, pač pa zato, ker so se v Sovjetski zvezi, in ne samo v njej ampak tudi v deželah pod njenim vplivom, tudi v Sloveniji! dogajale stvari, ki niso očiščene zamolčevanja, strahu, laži, prikrivanja, posmeha in drugega početja zoper človekove pravice in njegove svoboščine.
SOLOVECKI KOT NAČRTOVANO ZLO
Pred dvema mesecema se je pojavilo na spletu daljše poročilo o knjigi, ki jo je napisala francoska raziskovalka, profesorica zgodovine na pariški Sorbonni, Francine-Dominique Liechtenhan z naslovom Laboratorij Gulag, Začetki sovjetskega koncentracijskega sistema, italijanski prevod: Il laboratorio dei Gulag. Le origini del sistema concentrazionario sovietico, (Lindau, strani 314, € 24,50).
Otočje Solovecki (Солове́цкие острова), pravijo mu tudi Solovki, leži na zahodni strani Belega morja v zalivu pred rusko obalo. Skupna površina šestih glavnih otokov meri okrog 300 km2. K otočju sodi še vrsta drugih otočkov in morskih čeri. Na teh, podnebno skrajno neprijaznih otokih, kjer pade zimska temperatura do minus 30 stopnij C, je vzcvetelo v 15. stoletju samostansko življenje, ob čemer je bila zgrajena med 16. in 19. stoletjem vrsta cerkva in drugih zgradb, ki jih je leta 1992 Unesco vpisal med zaklade svetovne duhovne in kulturne dediščine.
Danes štejejo Solovki manj kot tisoč stalnih prebivalcev. Ruska Cerkev si prizadeva, da tam obnovi izročilo samostanskih skupnosti.
MED 1921 IN 1991
Po boljševiški revoluciji so samostanska območja nacionalizirali in Lenin je leta 1921 določil, naj se organizira na onih oddaljenih in neprijaznih otokih koncentracijsko taborišče. Dostop do otočja je težek, pobeg nemogoč in tam je sovjetska komunistična oblast organizirala prvo delovno taborišče.
Tja so pošiljali kriminalce, predvsem pa vse, ki so jih imeli ali so jih proglasili za svoje nasprotnike, med katerimi je bilo precej takih, ki so jih obsodili na taborišče samo zato, ker so bili verni.
Med drugimi so tam ubili znamenitega učenjaka, matematika, fizika, elektro inženirja, morda največjega teologa in sploh genija 20. stoletja, duhovnika in družinskaga očeta, Pavla Aleksandroviča Florenskega. Spet je bil december!, dan njegove smrti pa 8. dec.1937. Rojen je bil v današnjem Azerbajdžanu, 21. januarja 1882, doma pa ni bil versko vzgojen.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
KULTURA V ŽIVLJENJU CERKVE
»Ko Bog izgine iz človekovih obzorij, človeštvo izgubi smer in je v nevarnosti, da naredi korake v smeri samouničenja« je poudaril Benedikt XVI. v sporočilu udeležencem shoda: »Bog danes«, v organizaciji Odbora za Kulturni projekt Italijanske škofovske konference. Kardinal Camillo Ruini je izpostavil pomen kulture za življenje Cerkve: »Kultura je kakor kisik, ki ga vdihavamo. Od kulture je odvisno življenje in tudi kultura je odvisna od življenja. Med življenjem in kulturo obstaja globoka povezanost«.
EVANGELIZACIJA IN LAIKI
Evangelizacija v kulturnem pluralizmu je mogoča in potrebna, lahko prodre v vsako kulturo, zagotovo tudi v italijansko, ki ima globoke krščanske korenine in se je v glavnem rodila iz krščanstva, čeprav se danes zdi, da se pod vplivom protikrščanskih gibanj od njega oddaljuje. Vlogo katoliških laikov v družbenem in političnem življenju je izpostavil II. vatikanski koncil. Ta izkušnja na družbenem in političnem področju mora biti prenesena v vsakdanje življenje (npr. v družine), v smislu krščanskega pričevanja V prihodnosti evangelizacije ne bo mogoče izpeljati, če ne bo laikov, ki bodo vero pristno živeli v domačem okolju.
VSEBINA VERE
Nekateri trdijo, da je mogoče verovati v Boga, ni pa potrebno sprejemati moralnega nauka in učenja Cerkve. Kardinal pravi ravno nasprotno, da je za celovito podobo vere potrebno sprejemati oboje. Vrniti se moramo k osrednjim vsebinam vere, kot je vera v posmrtno življenje. Osrednje sporočilo Nove zaveze in prvih krščanskih skupnosti je: Kristusovo vstajenje.
VPLIV MEDIJEV
Odnos z mediji je zelo občutljiva točka. »Prepričan sem, da je življenjska stvarnost našega naroda bolj prežeta s krščanstvom, kot nam to prikažejo sredstva družbenega obveščanja.« Mediji naj celovito spremljajo življenjske okoliščine in ne predstavljajo samo pristranskih pogledov, negativnih podob, ki se na žalost resnično dogajajo ter poiščejo in prikažejo tudi pozitivne strani življenja.
OBSTAJA BOG?
Tridnevno srečanje (10. – 12. december) je priložnost za kulturno poglobitev. Na srečanje so bili povabljeni strokovnjaki iz različnih področij. »Upam, da bo javno mnenje zaznalo bistveno sporočilo srečanja: »Samo z Njim, z Bogom ali brez Boga se vse spremeni, tudi smisel našega življenja.« To je vprašanje, ki si ga moramo postaviti pred vsemi drugimi: Obstaja ali ne obstaja Bog? Verjamem, da bomo našli prepričljive razloge, kako ne samo iz stališča vernih, ampak tudi iz pogledov drugače mislečih, lahko nadaljujemo pogovor in v sodobnem jeziku opredelimo vprašanja o veri in Bogu danes.«
Aleš Rupnik
Pri zdravniku
»Pijete?« vpraša zdravnik pacienta.
»Z veseljem, kaj pa imate?«
»Ne mislim tukaj,« odvrne zdravnik.
»Kam pa greva?« navdušeno vpraša pacient.
PRILOGA STR. 3
Če še nismo poskrbeli za spravo, je po cerkvah na voljo priložnost za zakrament sv. spovedi.
V četrtek je sveti večer 2009.
Danes se pogovorimo sami s seboj in z družino o začetku in poteku družinskega obreda svetega večera.
Za slavje se oblečemo praznično.
Tudi otroci!
Če dobimo obisk ali imamo morda sorodnika, ki se nima za kristjana in mu Božič ne pomeni kaj dosti, ga toplo povabimo, naj se nam pridruži.
Pred obredom pripravimo besedilo božičnih pesmi. Besedilo pesmi moramo imeti pri rokah tudi v primeru, ko pesem recitiramo.
Radio, TV, internet na sveti večer počivajo…
Vedno več družin ima navado ali jo vpeljuje, da na božični večer blagoslovijo in pokadijo dom, oz. stanovanje.
Ta hvale vreden del obreda je na vrsti takoj na začetku, z njim torej obred začnemo.
Se pokrižamo in molimo vsaj en del rožnega venca, če je stanovanjce majhno in so majhni tudi otroci pa vsaj eno desetko, npr. Ki si ga, Devica, rodila…
OD DECEMBRA DO DECEMBRA IN VMESNO HUDO (1)
OD DECEMBRA DO DECEMBRA
V nekaj nadaljevanjih ne bomo govorili o najpomembnejšem decembrskem dnevu, spominu Gospodovega rojstva v Betlehemu, tudi ne o 10. decembru, Dnevu človekovih pravic in ne o slovenskem 26. decembru, Dnevu samostojnosti.
Govorili bomo o vmesnih dogajanjih, še danes nepojasnjenih, pred in zlasti med 28. decembrom 1922, ko je bila Sovjetska zveza razglašena in 26. decembrom leta 1991, ko je Sovjetska zveza razglasila, da se razpušča in je s tem Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) prenehala obstajati.
Ne zato, da bi se seznanili z vsemi dogajanji med decembroma, pač pa zato, ker so se v Sovjetski zvezi, in ne samo v njej ampak tudi v deželah pod njenim vplivom, tudi v Sloveniji! dogajale stvari, ki niso očiščene zamolčevanja, strahu, laži, prikrivanja, posmeha in drugega početja zoper človekove pravice in njegove svoboščine.
SOLOVECKI KOT NAČRTOVANO ZLO
Pred dvema mesecema se je pojavilo na spletu daljše poročilo o knjigi, ki jo je napisala francoska raziskovalka, profesorica zgodovine na pariški Sorbonni, Francine-Dominique Liechtenhan z naslovom Laboratorij Gulag, Začetki sovjetskega koncentracijskega sistema, italijanski prevod: Il laboratorio dei Gulag. Le origini del sistema concentrazionario sovietico, (Lindau, strani 314, € 24,50).
Otočje Solovecki (Солове́цкие острова), pravijo mu tudi Solovki, leži na zahodni strani Belega morja v zalivu pred rusko obalo. Skupna površina šestih glavnih otokov meri okrog 300 km2. K otočju sodi še vrsta drugih otočkov in morskih čeri. Na teh, podnebno skrajno neprijaznih otokih, kjer pade zimska temperatura do minus 30 stopnij C, je vzcvetelo v 15. stoletju samostansko življenje, ob čemer je bila zgrajena med 16. in 19. stoletjem vrsta cerkva in drugih zgradb, ki jih je leta 1992 Unesco vpisal med zaklade svetovne duhovne in kulturne dediščine.
Danes štejejo Solovki manj kot tisoč stalnih prebivalcev. Ruska Cerkev si prizadeva, da tam obnovi izročilo samostanskih skupnosti.
MED 1921 IN 1991
Po boljševiški revoluciji so samostanska območja nacionalizirali in Lenin je leta 1921 določil, naj se organizira na onih oddaljenih in neprijaznih otokih koncentracijsko taborišče. Dostop do otočja je težek, pobeg nemogoč in tam je sovjetska komunistična oblast organizirala prvo delovno taborišče.
Tja so pošiljali kriminalce, predvsem pa vse, ki so jih imeli ali so jih proglasili za svoje nasprotnike, med katerimi je bilo precej takih, ki so jih obsodili na taborišče samo zato, ker so bili verni.
Med drugimi so tam ubili znamenitega učenjaka, matematika, fizika, elektro inženirja, morda največjega teologa in sploh genija 20. stoletja, duhovnika in družinskaga očeta, Pavla Aleksandroviča Florenskega. Spet je bil december!, dan njegove smrti pa 8. dec.1937. Rojen je bil v današnjem Azerbajdžanu, 21. januarja 1882, doma pa ni bil versko vzgojen.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
BOG DANES: Z NJIM ALI BREZ NJEGA SE VSE SPREMENI
KULTURA V ŽIVLJENJU CERKVE
»Ko Bog izgine iz človekovih obzorij, človeštvo izgubi smer in je v nevarnosti, da naredi korake v smeri samouničenja« je poudaril Benedikt XVI. v sporočilu udeležencem shoda: »Bog danes«, v organizaciji Odbora za Kulturni projekt Italijanske škofovske konference. Kardinal Camillo Ruini je izpostavil pomen kulture za življenje Cerkve: »Kultura je kakor kisik, ki ga vdihavamo. Od kulture je odvisno življenje in tudi kultura je odvisna od življenja. Med življenjem in kulturo obstaja globoka povezanost«.
EVANGELIZACIJA IN LAIKI
Evangelizacija v kulturnem pluralizmu je mogoča in potrebna, lahko prodre v vsako kulturo, zagotovo tudi v italijansko, ki ima globoke krščanske korenine in se je v glavnem rodila iz krščanstva, čeprav se danes zdi, da se pod vplivom protikrščanskih gibanj od njega oddaljuje. Vlogo katoliških laikov v družbenem in političnem življenju je izpostavil II. vatikanski koncil. Ta izkušnja na družbenem in političnem področju mora biti prenesena v vsakdanje življenje (npr. v družine), v smislu krščanskega pričevanja V prihodnosti evangelizacije ne bo mogoče izpeljati, če ne bo laikov, ki bodo vero pristno živeli v domačem okolju.
VSEBINA VERE
Nekateri trdijo, da je mogoče verovati v Boga, ni pa potrebno sprejemati moralnega nauka in učenja Cerkve. Kardinal pravi ravno nasprotno, da je za celovito podobo vere potrebno sprejemati oboje. Vrniti se moramo k osrednjim vsebinam vere, kot je vera v posmrtno življenje. Osrednje sporočilo Nove zaveze in prvih krščanskih skupnosti je: Kristusovo vstajenje.
VPLIV MEDIJEV
Odnos z mediji je zelo občutljiva točka. »Prepričan sem, da je življenjska stvarnost našega naroda bolj prežeta s krščanstvom, kot nam to prikažejo sredstva družbenega obveščanja.« Mediji naj celovito spremljajo življenjske okoliščine in ne predstavljajo samo pristranskih pogledov, negativnih podob, ki se na žalost resnično dogajajo ter poiščejo in prikažejo tudi pozitivne strani življenja.
OBSTAJA BOG?
Tridnevno srečanje (10. – 12. december) je priložnost za kulturno poglobitev. Na srečanje so bili povabljeni strokovnjaki iz različnih področij. »Upam, da bo javno mnenje zaznalo bistveno sporočilo srečanja: »Samo z Njim, z Bogom ali brez Boga se vse spremeni, tudi smisel našega življenja.« To je vprašanje, ki si ga moramo postaviti pred vsemi drugimi: Obstaja ali ne obstaja Bog? Verjamem, da bomo našli prepričljive razloge, kako ne samo iz stališča vernih, ampak tudi iz pogledov drugače mislečih, lahko nadaljujemo pogovor in v sodobnem jeziku opredelimo vprašanja o veri in Bogu danes.«
Aleš Rupnik
Pri zdravniku
»Pijete?« vpraša zdravnik pacienta.
»Z veseljem, kaj pa imate?«
»Ne mislim tukaj,« odvrne zdravnik.
»Kam pa greva?« navdušeno vpraša pacient.
PRILOGA STR. 3
SVETI VEČER »PRI NAS DOMA«
VSTOPIMO V PRAZNOVANJE
Če še nismo poskrbeli za spravo, je po cerkvah na voljo priložnost za zakrament sv. spovedi.
V četrtek je sveti večer 2009.
Danes se pogovorimo sami s seboj in z družino o začetku in poteku družinskega obreda svetega večera.
Za slavje se oblečemo praznično.
Tudi otroci!
Če dobimo obisk ali imamo morda sorodnika, ki se nima za kristjana in mu Božič ne pomeni kaj dosti, ga toplo povabimo, naj se nam pridruži.
Pred obredom pripravimo besedilo božičnih pesmi. Besedilo pesmi moramo imeti pri rokah tudi v primeru, ko pesem recitiramo.
Radio, TV, internet na sveti večer počivajo…
Vedno več družin ima navado ali jo vpeljuje, da na božični večer blagoslovijo in pokadijo dom, oz. stanovanje.
Ta hvale vreden del obreda je na vrsti takoj na začetku, z njim torej obred začnemo.
Se pokrižamo in molimo vsaj en del rožnega venca, če je stanovanjce majhno in so majhni tudi otroci pa vsaj eno desetko, npr. Ki si ga, Devica, rodila…
POTEK PRAZNIČNEGA DOGAJANJA
Središče svetovečernega obreda je:
- prižiganje sveč (kar je očetova naloga),
- polaganje Deteta Jezusa v jaslice (mama),
- branje evangeljskega odlomka (oče, mama ali odrasel otrok),
- molitev in petje vsaj ene božične pesmi (pri čemer sodelujemo vsi),
- izmenjava voščil,
- obdarovanje (če je v navadi),
- večerja.
Medsebojno obdarovanje lahko odpade, da se izognemo potrošniškemu duhu, ki tako in tako prevladuje. Naj bo »pri nas doma« lepo, ker smo skupaj, ker slavimo Gospodovo rojstvo, smo hvaležni za mir in prosimo, da bi si bili dobri doma, med sosedi in sorodniki…
Če pa je »pri nas doma« običaj, da se obdarujemo tudi za Božič, izpeljemo obdarovanje tedaj, ko si po obredu voščimo, preden sedemo k večerji.
Po večerji naj se nam ne mudi narazen, pač pa igramo katero od tradicionalnih družabnih iger, kot so: Človek ne jezi se, volk in ovce, dama, tombola itn.
Pravočasno se odpravimo k polnočnici. Pri polnočnici pojemo in stisnemo roko čim več ljudem s prazničnim voščilom .
PRILOGA STR. 4
Lučke še ne gorijo, ker še nismo Detece položili v jaslice.
Kjer bomo na sveti večer blagoslovili stanovanje, se pri jaslicah pokrižamo in začnemo desetko rožnega venca, ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
V sprevodu gremo po prostorih stanovanja ali hiše in se ustavimo pri jaslicah, da molimo do konca izbrano desetko ali še druge desetke veselega dela rožnega venca.
Če stanovanja ne blagoslovimo, izpeljemo ves obred stoje pred jaslicami, ali sede pri družinski mizi ob desetki »ki si ga Devica rodila.«
Vstanemo in zapojemo:
»SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ...«
Med petjem, če so otroci zelo radovedni pred petjem, oče prižge lučke, nakar mama položi Dete Jezusa v jaslice.
Nato oče (mama ali kdo od odraslejših) počasi prebere božični evangelij:
VZOREC SLAVJA
V tišini pristopimo k jaslicam.Lučke še ne gorijo, ker še nismo Detece položili v jaslice.
Kjer bomo na sveti večer blagoslovili stanovanje, se pri jaslicah pokrižamo in začnemo desetko rožnega venca, ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
V sprevodu gremo po prostorih stanovanja ali hiše in se ustavimo pri jaslicah, da molimo do konca izbrano desetko ali še druge desetke veselega dela rožnega venca.
Če stanovanja ne blagoslovimo, izpeljemo ves obred stoje pred jaslicami, ali sede pri družinski mizi ob desetki »ki si ga Devica rodila.«
Vstanemo in zapojemo:
»SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ...«
Med petjem, če so otroci zelo radovedni pred petjem, oče prižge lučke, nakar mama položi Dete Jezusa v jaslice.
Nato oče (mama ali kdo od odraslejših) počasi prebere božični evangelij:
“Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa je rekel: "Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli."
V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: "Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji!«
Naredimo kratek premor.
Nakar molimo očenaš.
Si podamo roko in se objamemo z voščilom: