PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

MOJ  ADVENT

    Prižgali smo na adventnem venčku že tretjo svečo. Še ena nedelja je pred nami in dočakali bomo božič,     praznik Kristusovega rojstva. Božja beseda današnje nedelje nas spodbuja k veselju zaradi bližine     Kristusovega prihoda. Vendar, ali je na našem obrazu, predvsem pa v srcu veselje, ki se izžareva v naši     pripravi na božič? Naša vprašanja so podobna sodobnikom Janeza Krstnika: »Kaj naj storimo?« Janez     jim odgovarja: »Spreobrnite se in postanite novi ljudje!« Delijo naj obleke in hrano s tistimi, ki je nimajo;     naj bodo zadovoljni s tem, kar imajo; naj se ne pritožujejo; naj bodo pravični in naj se varujejo nasilja; naj     vsak spozna, kaj v njegovem življenju ni prav in naj to popravi.
    Pa mi dovolite, da odgovorim, kakšen je moj advent in kako se počutim. Marsikdaj se počutim kot     aktivist, ki sem si naložil preveč različnih bremen, ki jih ne morem dobro opraviti. Ko ni dobrega odziva     pri ljudeh, mi zmanjkuje moči. Kakšno obveznost bi najraje kar odložil. Marsikdaj mi kakšno prizadevanje     prinaša tudi zadovoljstvo in veselje, ker doživljam tolikšna znamenja, da me Bog v mojem delu podpira.
    Zato danes sprašujem Janeza Krstnika: »Kaj naj storim?« Najprej se zazrem v njegovo puščavo. Ali ni     moja puščava župnija, v katero me je pred 11 leti poslal škof? Potem odkrivam njegovo poslanstvo, ki je     tako podobno današnjemu duhovniku. »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu!« Mnogi so     prihajali k njemu in on se je osebno soočal z njimi in odgovarjal na njihova vprašanja. Podobno izkušnjo     smo doživljali na misijonu, ki smo ga imeli prejšnji mesec v župniji. Mnogi so prihajali na oseben pogovor     z misijonarjem. To je znamenje, potreba današnjega človeka, na katero moramo odgovoriti. Bolj kakor     delati različne stvari, je moje poslanstvo, da sem kot Janez Krstnik prisoten v puščavi in oznanjam     današnjemu iskalcu, da Bog prihaja, da nas odreši.
    Ali ni to izziv za slehernega med nami? Vzemimo si čas za svojega bližnjega. Odkrijmo svoje mesto v     družini in družbi. Pojdimo v puščavo. Opravimo dobro adventno spoved. Doživimo božič kot dogodek     Jezusovega prihoda med nas.
   
Janez Kržišnik

KAPELA

HVALA
Miklavžu in vsem, ki so pripravljali program Miklavževanja: otroškemu zboru z Martino Madon, 2. razredu s katehistinjo Blanko, Nataši Lisjak, ki je Miklavžu pomagala pri pripravi daril ter vsem drugim. Hvala tudi vsem, ki ste z denarnimi darovi pomagali dobremu možu. Naj nas dobrota spremlja skozi vse leto.

SPOVED
Veroučenci bodo spovedani  v tednu, ki je pred nami. Priprava na spoved naj se prične že doma.  S spovedjo ne odlašajte na zadnje dni. Poskrbite tudi za bolnike, ki v cerkev ne morejo priti in jih prijavite, da pride duhovnik k njim.

9-DNEVNICA PRED BOŽIČEM
se prične v sredo 16. decembra. Kralja ki prihaja, pridite molimo! Otroci, ki bodo pridno hodili 9 dni k sv. maši, bodo vsak večer prejeli eno ovčko, starši pa jim lahko kupijo še kakšnega pastirja in čreda bo popolna.

PRODAJA
koledarjev, Družinske pratike, kadila in oglja že poteka v župniijski pisarni. Mohorjani, dvignite zbirko za 2010 in se naročite za naprej.

POGREB
V petek, 4. decembra smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od  Borisa Ceja (56), Grrčna 34. Naj počiva v miru.

KRISTUS ODREŠENIK

SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI
V veži je urnik spovedovanja in razpored spovednikov od prihodnje nedelje popoldne do srede pred svetim večerom.

STARŠI PRVOOBHAJANCEV PRIHODNJEGA LETA
S starši prvoobhajancev prihodnjega leta imamo uvodno srečanje danes po maši ob 9:00.

OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Starše in otroke prosimo za sodelovanje v otroškem pevskem zboru; veseli bomo vsakega novega glasu. Ana vas čaka na pevskih vajah v petek ob 17:00, konec vaj je ob 17:45.
Nasvidenje!

DEVETDNEVNICA
V torek zvečer začnemo v sklopu sv. maše z božično devetdnevnico. Besedilo devetdnevnice za obred doma smo ponatisnili v prilogi današnjih Oznanil.

UPOKOJENCI IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na letošnjem zadnjem srečanju v sredo ob 17:00.

LUČ MIRU
Prihodnjo soboto pri večerni maši ter v nedeljo pri vseh treh mašah bodo skavti prinesli Luč miru iz Betlehema in jo po mašah delili. Na razpolago bodo priložnostne sveče, ki že vrsto let spremljajo ta simboličen uvod v praznike.

KROMBERK IN VOGRSKO

HVALA
Bog povrni vsem, ki ste pripravili miklavževanje. Hvala tudi vsem, ki ste se dogovorili za pripravo živih jaslic in jaslic v cerkvi (dobimo se v soboto ob 9. uri).

ADVENT
Smo sredi priprave na božične praznike. Od srede dalje bomo med božično devetdnevnico prepevali: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

ADVENTNA SPOVED
Le z dobro spovedjo očistimo srca za sprejem novorojenega Odrešenika. Domači župnik bom na razpolago pred mašo in po njej. V Kromberku bo v četrtek spovedoval pater iz Vipavskega Križa (od 17:00 do 19:30), na Vogrskem pa prihodnjo nedeljo g. Slavko Hrast (od 14. do 16. ure). K spovedi lahko gremo tudi drugam, a ne zanemarimo lepe priložnosti!

PRVOOBHAJANCI
S starši pridete na pripravo v petek ob 17. uri.

LUČ MIRU
Prihodnjo nedeljo med mašo bodo skavti prinesli luč miru, prižgano v Betlehemu. Lahko bomo nabavili posebne sveče – luči in jih ponesli prižgane domov.

SOLKAN

ADVENT 2009
Adventne in potem božične luči so simbol luči v nas. In ta sveti ob ljubezni do bližnjega. Dve skupini birmancev sta že okušali veselje te luči ob obisku potrebnih v Stari Gori. Tam nas čaka naš Jožko. Da ne gremo vsi naenkrat k njemu, se zapišemo na razpored, ki je v cerkvi.
 
LUČ MIRU V ŠTMAVER
V soboto 19. decembra. Zberemo se na Trgu J. Srebrniča ob jaslicah ob 16:00. Ne zamudimo enkratnega doživetja.
 
ADVENTNA SPOVED
Da bi v letu priprave na Slov. evharistični kongres mogli za božič k obhajilu, se potrudimo za zakrament sprave. V soboto 19. 12. od 17:30 dalje bo spovedoval tudi pater s Svete Gore. Veroučenci imajo zakrament sprave ta teden pri verouku.
 
(PRVO) OBHAJILO Z JEZUSOM MED NAMI
Če smo zbrani v Jezusovem imenu – v medsebojnosti njegove ljubezni – pride On med nas. Omogočimo to izkušnjo svojim otrokom (prvoobhajancem) v družini in vsem v župniji in kjer, živimo in delamo. To je možnost za stalen božič.
 
SREČANJA STARŠEV
V torek ob 18:00 starši s prvoobhajanci,
V sredo 16. 12. ob 19:00 starši 2. razreda.
 
BLAGOSLOV JEZUŠČKOV
za jaslice – posebno od prvoobhajancev – bo 4. adventno nedeljo pri maši ob 10:00.

ŠEMPAS – OSEK

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V sredo začnemo neposredno pripravo na božične praznike. Lepo povabljeni, da se poleg molitve »pri nas doma« udeležujete večernega bogoslužja v cerkvi.

STREŽNIKI
V Šempasu se srečamo v soboto, 19. decembra ob 10:00. V nedeljo bomo v naše vrste sprejeli dve novi strežnici.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Delavnica in pogovor bo v soboto, 19. decembra ob 13:30.

VAŠ DAR
Za potrebe Karitas ste darovali v Šempasu 475,15 € in v Oseku 197,01 €. Hvala.

KRST
V nedeljo, 22. novembra sta v Oseku prejeli zakrament sv. krsta: Veronika Lorenzutti, hči Antona in Nataše Konc Lorenzutti (Osek 71) ter Sara Tomažič, hči Dejana in Meri Srebrnič (Vitovlje 7a). Voščimo obilo Božjega blagoslova.

ŠEMPETER

OBISK BOLNIKOV IN OSTARELIH
Tudi letos, čeprav smo imeli misijon, bom obiskoval po domovih starejše in bolnike, za katere vem, da želijo prejeti zakramente. Posebno pozornost namenjam vsako leto pred božičem vsem, ki so izpolnili 80. leto življenja. Starejše bodo obiskale tudi sodelavke Karitas, preko katerih lahko sporočijo, da želijo tudi duhovnikov obisk.
 
ADVENTNA SPOVED
Priložnost za spoved bo v župniji v soboto, 19. 12. in v nedeljo 20. 12. od 16:00 do 18:00 (g. Tone in g. Vojc), v ostalih dneh pa pol ure pred mašo.
 
BETLEHEMSKA LUČ
Skavti bodo letos prinesli betlehemsko luč v Šempeter v nedeljo, 20. 12 ob 10:00. Ob tej priliki boste lahko nabavili posebne sveče z nalepko in darovali dar za skavte. Kdor bo želel naknadno dobiti betlehemsko luč, bo prinesel svečo s seboj in jo prižgal v cerkvi, kjer bomo ohranjali betlehemsko luč do božičnih praznikov.

SKUPNA OZNANILA

LUČ MIRU
Skavti tudi sporočajo: LUČ MIRU IZ BETLEHEMA LAHKO DOBIMO TUDI TO NEDELJO 13.12.2009 NA BEVKOVEM TRGU MED 17:00 IN 18:00.

SPOVEDNI DAN
Posebna priložnost za spoved bo v petek, 18.12., ko bo celodnevno spovedovanje ob podpori radia Ognjišče na Mirenskem Gradu, Kapeli, Sveti Gori in v Šempetru.

KVATRNA NEDELJA
4. adventna nedelja je kvatrna. Vaši darovi so namenjeni za potrebe škofije.

VOLITVE ZA ČLANE ŽPS   
V mesecu februarju 2010, na 1. postno nedeljo,  bodo po vsej Sloveniji potekale volitve za nove člane Župnijskih pastoralnih svetov. Na današnjo nedeljo pa ste dobili listič na katerega napišite svoje kandidate, za katere veste, da so praktični kristjani in kot takšni morejo prispevati duhovni podobi župnije. Na volilnih lističih bodo potem napisani izbrani od vseh predlaganih.

PRILOGA – STR. 1

PAPEŽ PIJ XII. IN NOVA EVROPA

 
ROJEVANJE EVROPSKEGA DUHA
V prvih letih po 2. svetovni vojni je Papež Pij XII., kot je dejal: »Daleč od tega, da bi hoteli zapletati Cerkev v klobčič pozemskih interesov«, vneto podpiral začetna in tedaj med seboj še nepovezana prizadevanja za združitev razdejane Evrope.
Že med vojno je poudarjal, da Evropa mora zmagati nad duhom »hladnega egoizma držav.« Medsebojno nezaupanje in sovraštvo pa da mora zamenjati »iskrena pravna in gospodarska solidarnost ter bratsko sodelovanje.«
Evropska gibanja, ki so se množila okrog ideala Skupne Evrope, je spodbujal, naj na svoji poti ne omagajo.  Pogosto je sprejemal predstavnike prvih evropskih gibanj in jih opogumljal, naj se ne utrudijo.
Leta 1948 je poslal svojega posebnega predstavnika na znani haaški kongres, da bi, kot je dejal »opogumil združevanje ljudstev«.

EVROPSKI DUH
Marca 1953 je sprejel študente in profesorje iz Bruggesa (Belgija) in jim zavzeto spregovoril o evropskem duhu.
»Evropski duh«, je dejal, je »v močnem etičnem in moralnem prepričanju ter doslednem sodelovanju v procesu evropskega združevanja.«
In nadaljeval, da »med narodi, tako kot med ljudmi, ni ničesar trajnega brez resničnega prijateljstva«, ki ga pa ni, če iščemo zgolj materialno korist. 
Res je, da je evropska ideja zaživela  najprej in najbolj prepričljivo v krščansko usmerjenih ljudeh in v tistih evropskih strankah, ki so se sklicevale na krščanstvo, kar je bilo morda med razlogi, da so levičarske stranke, ki so se takrat večinoma spogledovale s Sovjetsko zvezo in državami pod njenim vplivom, gledale dolgo z nezaupanjem na proces evropskega združevanja.
Danes mnogi sklonjenih glav obžalujejo, da še vedno nimamo niti v nanovo zapisani Evropski Ustavi onega »trdnega moralnega« temelja Evrope, na katerem je vztrajal Pij XII.,  da bi Evropa dihala iz vrednot svoje lastne zgodovinske izkušnje.  

ODLOMEK IZ GOVORA
»Gre za prepričanje, ki ga izkušnja potrjuje, ne samo iz leta v leto, ampak, lahko bi rekli, iz meseca v mesec; mimo gospodarskega in političnega cilja mora združena Evropa upoštevati svoje poslanstvo, uveljavitev in obrambo duhovih vrednot, ki so se v drugih časih osnovale in podpirale njen obstoj.
V preteklosti je bila (Evropa) poklicana, da posreduje te vrednote drugim predelom sveta, drugim narodom; danes jih mora sama iskati, da bi rešila sebe…
Bojimo se, da Evropa brez tega ne bo uspela najti notranje moči, da bi ohranila, ne samo celovitost svojih idealov, ampak tudi svojo ozemeljsko in gmotno neodvisnost…
… Gospod naj varuje vas, vaše družine in vaša prizadevanja na poti dobrega.«


Prim. Združenje za politično kulturo, Gorica 2001 - Evropska antologija str. 119 -123
Zdenko Kuštrin in Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

KRIZA ZAHODNE KULTURE

SONCE IN SENCE
Kriza »Zahodnega sveta« izhaja iz slabega poznavanja razmer v državah tretjega sveta. Samo dialog lahko ustvari drugačen svet, ki bo dajal priložnost vsem, je misel Philippa Nema, profesorja iz Pariza.  Skupaj s filozofom Francom Cardinijem (Firence) je sodeloval na posvetu s temo: »Kriza zahoda? Sonce in sence neke ideje!«

MODERNIZEM
Cardini pravi, da se zahod želi poistovetiti s sinonimom modernosti, ki pa ga nove oblike družbene liberalizacije že  preraščajo. Tem novim pojavom so nekateri dali ime post – modernizem. Bistveno je, da v današnjih okoliščinah začnemo znova vzpostavljati družbeno ravnovesje.

POST – MODERNIZEM
Vpliv zahodne kulture na svet je bil predvsem na znanstvenem, tehnološkem in političnem področju, kar se je obrestovalo v ekonomskem smislu kolonialistične dominacije. »Na zahodu nismo uspeli oblikovati jasne vizije sveta. Želeli smo se osvoboditi krščanstva, nismo pa uspeli oblikovati prave laične družbe. Post - modernizem v bistvu pomeni, da sekularizacija ni uspela. Danes, ko se soočamo z različnimi vrstami fundamentalizma vidimo, da je projekt zahoda propadel.« Poleg ravnovesja v družbi se je potrebno vrniti k bistvenim postavkam naše civilizacije.

PRAVIČNOST IN DOBRINE
Mnoga vprašanja, okoliščine in naključja določajo tranzicijo v Evropi. V ospredju je vprašanje pravične delitve dobrin, saj več kot 90% prebivalcev živi pod pragom revščine medtem, ko je bogastvo zbrano v rokah manjšine.

NOVE VSEBINE
V teh okoliščinah imajo krščanstvo, pa tudi druge religije pomembno nalogo, da že zaradi humanizma, ljubezni, altruizma… dajo sodobnemu času drugačno vsebino. Ne obstaja samo svoboda od: »lakote, strahu, bolezni…«, samo preživetvene ter socialne vrednote, ampak je potrebno kakovost življenja dvigniti na višjo raven.
   

TRGOVINE IN NEDELJA

Nemško Ustavno sodišče je odločilo, da so trgovine ob nedeljah lahko odprte samo v izrednih primerih. Gre za odgovor na pritožbo katoliške in protestantske Cerkve v Berlinu zaradi liberalizacije pravila o nedeljskem delu.
»Zakonsko zaščito, ki nedelje in praznike opredeljuje kot dela proste dneve morajo vsi spoštovati«. Predsednik Ustavnega sodišča Papier je pojasnil, da njihova Ustava ob nedeljah: »Načelno ne predvideva aktivnosti, ki so tipične za delovni dan. Izjeme so dovoljene samo v primeru enake pravne teže in v potrebah širšega družbenega interesa.«
»Goli finančni interes lastnikov trgovin in interes kupcev, ki želijo vsak dan imeti možnost nakupovanja niso zadostni, da bi se ta izjema dovolila«. Po berlinskem pravilniku o delovnem času trgovin, so trgovine lahko bile odprte deset nedelj v letu.

Aleš Rupnik


Ni ponosen
Milan pravi ženi: »Vse ženske brskajo po žepih svojih mož, le ti ne!«
»Si ponosen name?«
»Ne, jezen!«
»Zakaj?«
»Če bi kdaj brskala po mojih žepih, bi ugotovila, da jih je treba zašiti!«

PRILOGA STR. 3

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

DEVETDNEVNICA
Devetdnevnica je pobožnost, ki traja devet zaporednih dni v pričakovanju kakšnega dogodka ali praznika. Med najbolj znanimi so božična, pred binkoštmi, birmo, Brezmadežno itn.
Prvo devetdnevnico so obhajali apostoli in Devica Marija v Jeruzalemu po Jezusovem vnebohodu. Devet dni so v molitvi čakali na prihod Svetega Duha. Zato se npr., če je le mogoče, birmanci zbirajo pred birmo pri devetdnevnici; po mnogih župnijah in družinah so znane devetdnevnice v čast Materi Božji.
Devetdnevnica pred Božičem se vedno bolj uveljavlja ne le po župnijah ampak tudi po družinah, ne glede na to, da je bila v prvih časih pred Božičem ta pobožnost le osemdnevna.
 
KDAJ?
Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra ali na sveti večer, 24. decembra.
Naš predlog sledi običaju, da slavimo 24. decembra Sveti večer, ki ga s tem postavljamo v krog praznovanja Gospodovega rojstva v domačem družinskem krogu (obred družinskega svetega večera bo v prihodnjih Oznanilih).
V tem primeru je zadnji dan devetdnevnice 23. december in njen prvi dan 15. decembra.
Kolikor moremo, je prav, da se udeležujemo devetdnevnice tudi v cerkvi.
Če  se zbere vsa družina v cerkvi, potem za devetdnevnico »pri nas doma« beremo ob večerni molitvi odlomek iz evangelija in zapojemo katero od adventnih pesmi, sicer pa opravimo »pri nas doma« ves obred, kakor je predložen.

(Opomba glede poimenovanja božičnega drevesca:
Naši predniki so govorili: »Božično drevesce«, »Drevesce«, »Božična smrečica«…; ne pa: »Jelka«, »Novoletna jelka…«)

EVANGELIJ

IZ EVANGELIJA O ROJSTVU JANEZA KRSTNIKA:

Po očetu so otroku hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«
Oni (sosedje) so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.« 
Z znamenji so spraševali njegovega (onemelega) očeta, kako bi ga hotel imenovati.
Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in spet je govoril ter slavil Boga. (Lk 1,59-64)

IZ EVANGELIJA O PRIČAKOVANJU JEZUSOVEGA ROJSTVA:

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. (Lk 2, 15)

PRILOGA STR. 4

OČE (MAMA) PRIŽGE USTREZNO ŠTEVILO SVEČ

Molimo, ali pojemo katero od adventnih pesmi (gl. V njegovi roki str. 37).

Oče ali mama prebere odlomek iz evangelija na prejšnji strani, ali izbere drug odlomek.

Potem nadaljujemo :

Molivec (odslej: M. Molivec je običajno oče ali mama):
»Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

Vsi (odslej: V.) odgovorijo: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

Skupaj ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ
s pričakovanjem Jezusovega rojstva.
Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.