PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

GOSPODARJI SVETLOBE

SVETLOBA
Po lanskem Božiču smo želeli meriti notranjo »svetlobo« v družinah veroučencev: na Kapeli, pri Kristusu Odrešeniku, v Kromberku, Solkanu in Šempasu. Pripravili smo vprašanja o adventnih in božičnih znamenjih ter družinskih zbiranjih in slavjih.
Odgovarjali so veroučenci  2. in 3. triletja. Odgovorov je bilo 306.
Ne mislimo, da je zbiranje ob adventnem vencu in kasneje ob jaslicah edino merilo, ki pove, koliko so osebni in družinski odnosi svetli, lahko pa trdimo, čeprav s strahom, da 18% družin, ki pošiljajo svoje otroke k verouku in se lani niso zbrale niti enkrat samkrat ob adventnem vencu in jaslicah, ne premorejo niti med letom in sploh ne v življenju veselja nad tem, čemur pravimo preprosto »biti skupaj« in biti skupaj za slavljenje, ker smo kristjani.  Sveti časi, z nedeljami in prazniki, nam podarjajo možnost in vsebino za kakovostno biti skupaj.

SIVINA
Ne vemo, ali narašča število (krščanskih) družin, ki ne premorejo niti toliko svetlobe, da bi doma postavili adventna in božična znamenja, vendar je 25 družin (8%) brez vsakega znamenja (v Šempasu takega primera ni bilo!), podatek, ki daje misliti.
Za 2% veroučencev na božični večer ni bilo nikakršnega dogajanja.
Če dodamo, da kar 16% veroučencev za Božič 2008 ni bilo pri maši, je notranja sivina odnosov v nekaterih (krščanskih!?) družinah vprašanje, ki navdaja z bolečim usmiljenjem, kako je mogoče, kaj bi naredili, da bo posijala odrešenjska svetloba tudi v to mrakobno kulturno in duhovno nemoč in podhranjenost.

GOSPODARJI
Po drugi strani pa se je potrdilo notranje bogastvo večine družin veroučencev.
Ugotovitve hrabrijo, da je vredno biti drug drugemu v oporo v prizadevanju za biti skupaj in slaviti: 34% družin moli, prav toliko jih v tišini občuduje adventna in božična znamenja, v 14% družin berejo in v 11% prepevajo.
S tem, da imamo vsi enako dolge dneve, naloge, podobne obveznosti in probleme.
Če se v adventu pri nas doma nič ne dogaja, se bojimo, da se ne dogaja nikoli.

Nismo gospodarji časa, smo pa lahko gospodarji svetlobe!

Gašper Rudolf

 

KAPELA

HVALA
Zahvala vsem, ki ste pomagali pri adventni delavnici: gospe Kristini Brisko za strokovno pomoč, katehistinjam, ki so pomagale Mirjam Vuga in njenim veroučencem 6. razreda pri izdelovanju angelčkov. Hvala tudi Pekarni Brumat, ki je prispevala kruhke ob nedelji Karitas. In seveda hvala vsem za denarne darove, ki so bili namenjeni za Karitas in sicer 832,20 €.

PRAZNIK BREZMADEŽNE
V torek, 8.12. na slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije bodo sv. maše ob: 7:00, 10:00 in 19:00 uri.

SREČANJE MINISTRANTOV
Ministranti iz frančiškanskih župnij se bodo srečali tokrat pri nas na Kostanjevici in sicer v soboto 12.12. dopoldan.

ZAKONSKI JUBILANTI
Čimprej se prijavite v župnijski pisarni, saj boste prihodnjo nedeljo, 13.12. pri 10. maši obnovili zakonske obljube.

KRISTUS ODREŠENIK

BREZMADEŽNA
V torek, na praznik 8. decembra,  je maša ob 7:30 in ob 19:00.

PRVOOBHAJANCI
Nasvidenje s starši prvoobhajancev leta 2010 prihodnjo nedeljo po 9. maši.


NEDELJA KARITAS 2009
Na nedeljo Karitas smo zbrali za potrebnejše od nas € 1.055,00. Bog povrni!

POGREB
Pri Sveti Trojici smo se 30. novembra poslovili od Emilije Zuliani (91), zadnji čas je bila v Domu.
Naj počiva v miru!

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem, ki smo darovali na nedeljo Karitas za revne in pomoči potrebne: v Kromberku 340 €, na Vogrskem 228 €. Hvala!

BIRMANSKI KANDIDATI
Starši ste prejeli gradivo, ki ga skupno predelate z mladimi po skupinah. Potrudimo se!

SVETI MIKLAVŽ
Danes goduje ta sveti škof, ki pooseblja dobroto in obdarovanje, še posebej otrok. Sozavetnika cerkve počastimo z mašo v Lokah danes ob 16. uri.

KRST
Danes prejme pri maši v Lokah sveti krst Tai Komel, Loke 9. Staršem čestitamo!

ADVENT
Smo v svetem času priprave na božične praznike. Ob adventnem vencu, na katerem vsak teden prižgemo svečo več, se v molitvi odprimo Gospodu, ki prihaja!

PRIPRAVA NA ŽIVE IN CERKVENE JASLICE
Birmance, starše in druge, ki čutite za to sposobnost in veselje, vabimo na pripravo v Kromberku danes po maši in v soboto ob 10. uri.

SOLKAN

BREZMADEŽNA,
torek 8. december.  Sv. maša z obnovitvijo posvetitve Mariji ob 18:00
 
SREČANJA STARŠEV
Starši birmancev v torek, 8. 12. ali v sredo, 9. 12. ob 19:00
Starši s prvoobhajanci v nedeljo 13. 12. pri maši ob 10:00 in po njej.
 
SV. MIKLAVŽ 2009
Tudi miklavževanje v naši cerkvi nas spodbuja k zavzeti pripravi na Slovenski evharistični kongres in k evharističnemu doživljanju božiča. Pripoved o sv. Tarziciju in darilce otrokom (Jezušček na hositji) govorita, komu velja naša največja ljubezen.
Miklavževim sodelavcem – letos novim – Bog povrni! Seveda sv. Miklavž ne bo nikoli pozabil dosedanjih – triindvajsetletnih požrtvovalnih sodelavcev. Za pomoč se zahvaljuje tudi župnijski Karitas.
 
ZAHVALA
Škofijska in ŽK bosta mogla narediti nekaj dobrega tudi z našim darom nedelje Karitas (615 €). Bog povrni!
 
NAŠI RAJNI
1. 12. je doživel zadnji Jezusov advent – prihod ob smrti 54-letni Miloš Gleščič, Vezna pot 6. Pokopan je pri svojem očetu v Oseku. Naj mu sveti luč večne Božje ljubezni!

ŠEMPAS – OSEK

DAN MOLITVE
Danes ste povabljeni, da v Oseku počastimo Jezusa pri maši in češčenju. V nedeljo pa se bomo k molitvi zbirali v Šempasu po objavljenem razporedu. Maša bo ob 16:00, zato dopoldne ne bo maše.

SPOVEDOVANJE
V Ozeljanu boste imeli priložnost za spoved pred božičnimi prazniki v soboto, 12. decembra ob 17:00, v Šempasu pa v nedeljo, 13. decembra ob 14:00. Na razpolago bodo spovedniki od drugod.

KARITAS
Srečamo se v torek po maši.

GOD SV. LUCIJE
Ob godu sv. Lucije bo v nedeljo, 13. decembra župnijska maša ob 9:00 pri sv. Luciji v Vitovljah. Ofer namenjamo za to cerkev.

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili lepo in prisrčno miklavževanje.

ŠEMPETER

SREČANJA TA TEDEN
V ponedeljek, 7. 12. bo srečanje za biblično skupino. Obdelovali bomo 1 Mz 22,1-19 (Bog skuša Abrahama).
V sredo, 9. 12. bo seja Župnijskega gospodarskega sveta. Preverili bomo delo ŽGS v iztekajočem in načrtovali delo v prihodnjem letu (obnova župnišča…).

SREČANJA
za starše veroučencev bo za 6. in 7. razred v torek, 8. 12. in za 8. in 9. razred v četrtek, 10. 12. Pogovorili se bomo o pripravi na božične praznike, starši birmancev pa bodo preverili tudi pripravo na birmo svojih mladostnikov. Vsa srečanja bodo ob 20:00.

SKUPNA OZNANILA

ADVENTNA PREDAVANJA
-    v  ponedeljek, 7. 12. ob 19:30 bosta v Gradu Dobrovo gosta srečanja Dani in Vilma Siter: »Družina je zibelka ljubezni«;
-     v torek, 8. 12. ob 19:00 bo v Kulturnem domu v Grgarju predaval Bogdan Žorž: »Dobre in slabe plati novega družinskega zakonika  - kaj lahko storimo?
-    v sredo, 9.12., na Kostanjevici (Kapela) v Novi Gorici pa bo predavatelj p. dr. Viktor Papež OFM  na temo Ne moremo brez Gospodovega dne. 
Prisrčno vabljeni!

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA
Vse učence 9. razreda osnovne šole in njihove starše obveščamo, da bo na Škofijski gimnaziji Vipava dan odprtih vrat v soboto, 12. decembra 2009 ob 9:00. Dan je namenjen predstavitvi utripa na tej katoliški gimnaziji. Po skupnem programu boste obiskovalci imeli možnost spremljati pouk v razredih in še nekatere druge dejavnosti šole. Vrata Škofijske gimnazije bodo ta dan odprta vsem, ki želite videti kako poteka delo.

DUHOVNA OBNOVA
V soboto, 12. 12. bo ob 9:00 duhovna obnova za sodelavce Karitas v Vipavskem Križu.

 

PRILOGA – STR. 1

PAPEŽ PIJ XII. IN NACIZEM (5)

OBRAČUN
Zaradi resnice, zaradi Pija XII., zaradi Katoliške Cerkve in zaradi sebe se čutimo dolžne, da   spregovorimo o nedavnem času, ki med nami delno še traja, v katerem so na levici, najbolj zagreto seveda komunisti, njihovi sopotniki in simpatizerji pisali in govorili o strahopetno neevangeljskem ravnanju papeža Pija XII., in sploh Cerkve v času nacizma. Precejšnjemu številu katoličanov, tudi na Goriškem, se je zdelo, da jim je polpretekla zgodovina prinesla na pladnju zadnji dokaz za trditev »vseh, ki so naprednega mišljenja«, da je Cerkev nezanesljiva, papež pa sploh neznačajen preračunljivec.
Kar naj bi razsvetlilo ravnanje Cerkve in papežev za vseh dva tisoč let nazaj in naprej.

ČRNA LEGENDA
Ko pa so v Rimu in po Evropi začeli z raziskavami o svetništvu Pija XII., njegovo svetništvo se namreč vedno znova potrjuje, so zgodovinarji prišli na sled nastanku znamenite »črne legende«, po kateri naj bi Pij XII. simpatiziral z nacizmom, molčal ob holokavstu in tako naprej… Hoteli so odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da se je po 18 letih po 2. svetovni vojni in po tolikšnih slavospevih Cerkvi in Piju XII. s strani Judov in evropskih oporečnikov nacističnega obdobja, »črna legenda« ustvarila, razširila in prodajala za čisto resnico.

PRIŠLO JE NA DAN,
da je sovjetska tajna služba (KGB) sprožila nastanek in razširila laž na račun Pija XII. in Cerkve. Danes črna legenda skoraj ne zanima več, je pa tudi v slovenski javnosti zmaličila podobo medvojnega papeža in kristjanov tja do ljubljanskega škofa Rožmana.
Jon Mihail Pacepa je bil general v romunski tajni službi Securitate, neposredno podrejen diktatorju Ceasescuju.
Ta tajni agent je prvi spregovoril o tem, kako se je vse skupaj začelo v Moskvi pri Hruščovu z namenom, da se zamaje ugled Cerkve v Zahodnem svetu.

ROMUNSKA ZVEZA
Sovjetska zveza ni imela uradnih stikov z Vatikanom, Romunija pa je imela z njim redne odnose. Sovjeti so se poslužili romunske tajne službe. V Vatikanski arhiv so poslali tri svoje agente, ki so se izdajali za duhovnike. Ti so med letoma 1960 in 1962 prebrskali in na skrivaj preslikali na tisoče dokumentov iz časa Pija XII.
V Moskvi so tehniki KGB ukradene dokumente priredili, kakor jim je bilo ukazano, jih nanovo zlepili skupaj in poskrbeli, da so šli v obtok...

NAMESTNIK
Leta 1963 je npr. mladi Rolf Hochhuth, ki ni imel pojma o vatikanskih arhivih, na podlagi prirejene dokumentacije napisal dramo Namestnik, ki je takoj »zaslovela« po vsem svetu s silovito in hrupno propagando vzhodnih in zahodnih komunističnih partij, levih intelektualcev in običajnih popadljivcev zoper kristjane.
Bivši agent Paceba zdaj čaka, da bodo kmalu dostopni še arhivi KGB. Tako se bo njegova izkušnja okrog napadov na Pija XII. potrdila s sovjetskimi dokumenti.

Zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM

JAKOB REJEC

   
Rodil se je v Šebreljah leta 1865.
Po osnovni šoli je odšel v Gorico, kjer je obiskoval gimnazijo, stopil v bogoslovje in 1890 postal duhovnik. Tri leta je bil kaplan v Komnu, nato do 1911 župnik v Čepovanu. »Povsod sem deloval miroljubno, tako da so me vsi spoštovali. Ravno zaradi miroljubnosti me je prevzvišeni knez in nadškof Sedej pregovoril, da sem leta 1910 prosil za Solkan in tudi župnijo dobil. Znanci so mi dali spričevalo, da sem odkritosrčen.« V Solkanu je bil župnik in dekan do leta 1937, ko je bil prisilno upokojen. Poslej je živel na Ajševici do smrti 1944. Pokopan je pri Sveti Trojici.

PRVA SVETOVNA VOJNA
Ob začetku vojne leta 1914 je ljudi spodbujal k molitvi za mir in k darežljivosti ob nabirkah Rdečega križa za ranjene vojake: »Gotovo bode tudi kateri naših sorodnikov, prijateljev in znancev deležen naših dobrot, če bo ranjen. Molitev in miloščina sploh odpirata nebesa, pa tudi lajšata človeške nadloge«.
Ko je zaradi fronte moral ves Solkan v begunstvo, je ista usoda zadela tudi duhovščino. Jakob Rejec je od 1916 do 1918 župnikoval v Ravnah nad Cerknim.
Ko se je vrnil, je našel porušeni dve cerkvi, župnišče in kaplanijo, na dvorišču pa vojaško pokopališče. Dobrih deset let se je zato ukvarjal s prenovo. Prva leta je bilo bogoslužje v sedanjem hotelu Sabotin. Najprej je poskrbel za obnovo pokopališke cerkve sv. Roka (1924), nato še župnijske cerkve sv. Štefana (1926). Pridigal je ob Marijini vrnitvi na Sveti Gori 2. 10. 1922. Blagoslovil je obnovljeno cerkev sv. Mavra v Štmavru (27. 11. 1932) in temeljni kamen za svetogorsko baziliko (25. 5. 1924).

POD FAŠIZMOM
Pri italijanskih oblasteh je bil slabo zapisan. Notranje ministrstvo v Rimu ga je imelo v policijski kartoteki na seznamu državi nevarnih oseb in pri oznaki za njegovo »politično barvo« je bilo zapisano »antifašist«.
Za pravice naroda se je Rejec potegoval tudi kot dekan. 23. 8. 1926 je kot predsednik zbora dekanov podpisal sklep, ki so ga dekani sprejeli glede poučevanja krščanskega nauka: »Slovenski duhovnik ne more in ne sme slovenskih otrok učiti verouka v tujem jeziku. Naj začnemo zastrupljati narodno telo v najnežnejših letih, v otrocih?«
Kvestura je župnika Rejca posvarila, da nenehno vzbuja med drugorodnim (slovenskim) prebivalstvom, posebno med mladino, slovensko zavest. Leta 1932 in pozneje je prefekt Tiengo zahteval od msgr. Sirottija, naj odstavi solkanskega župnika in dekana, ker je protiitalijansko usmerjen.

PESNIK
Jakob Rejec je bil kot dijak in bogoslovec tudi pesnik. Ohranjen je zvezek njegovih pesmi (53). Nekatere je objavil v revijah: Vrtec, Dom in svet in Slovan. Med njegovimi pesmimi prevladujejo lirične, nekaj je pripovednih. »Rejec je v pesnikovanju prisluhnil ljudski neposrednosti, oblikovno in čustveno je izhajal iz Gregorčiča.«

 

Vinko Paljk

PRILOGA STR. 3

SREDI ADVENTA

NI ČASA…
Nasveti, kako se je potrebno otrokom posvetiti, jim nameniti dovolj časa, se z njimi ukvarjati, pogovarjati, slaviti, ne koristijo…
Cilji, ki si jih postavljajo starši so: vzgojiti otroka v delavno, pošteno, odgovorno osebnost.
Pri tem najpomembnejši zgled – a kot zgled ne zadošča delavnost staršev.
Otrok te delavnosti danes namreč sploh ne opazi.
Otrok občuti le to, da staršev ni, da so odsotni, da je prikrajšan za njihovo pozornost. Tudi zelo zaposleni, prezaposleni starši pa ponudijo otroku zadostno mero kakovostne vzgoje. Potrebno je, da znajo otroka vključiti in pritegniti v svoje delo, saj bo le tako otrok lahko to delo spoznal, ga videl, se kaj naučil in si privzgojil delovne navade. Da se bo naučil družinskih slavij! In jih vzljubil.
… Ne zadošča, da starši od otroka pričakujejo neko nejasno, medlo pridnost, ki otroka zmede. Potrebno je, da od njega zahtevajo konkretne stvari, izvršitev opravil, nalog, med katere sodijo tudi naloge, povezane z domom, šolo in veroukom.

O ŠTIRIH SVEČAH

Sveče so počasi dogorevale.

Prva je zašepetala: »Jaz sem mir.
Toda ljudje me ne cenijo in me ne znajo obdržati. Ne preostane mi drugega, kot da ugasnem!«
Počasi, počasi sveča ugasne.

Spregovori druga sveča:
Jaz sem vera. Ljudje nočejo vedeti zame in nima smisla, da ostanem prižgana!«
Komaj je nehala govoriri, jo je lahen veter ugasnil.

Žalostna pravi tretja sveča.: »Jaz sem ljubezen. Nimam moči, da bi svetila, ljudje me ne upoštevajo. Kregajo se, so nevoščljivi in se sovražijo!«
In tretja sveča ugasne.

V sobo pride otrok in vidi ugasle sveče. Prestrašen zaradi teme pravi: »Ampak, svečke, kaj počnete, morale bi svetiti, strah me je.« In joče.

Tedaj se oglasi četrta sveča:
»Ne joči! Dokler bom jaz gorela, lahko prižgemo druge sveče. Jaz sem upanje!«

Mnogi mali ljudje,
Iz mnogih malih krajev,
Ki naredijo veliko malih korakov,
Lahko spremenijo obličje zemlje.
(Tanzanija)

 

PRILOGA STR. 4
   

CERKEV IN SVET UMETNOSTI

   
SREČANJE S PAPEŽEM
Papež Benedikt XVI. se je v soboto, 21 novembra v Sikstinski kapeli srečal z več kot 260. umetniki iz vsega sveta. Gre za obnovitev srečevanja Cerkve in sveta umetnosti. Postavlja se vprašanje, če so povabljeni razumeli vsebino papeževega povabila?

SODOBNA UMETNOST V DEKADENCI
»Srečanje je prvi korak v tem soočanju«, pravi poljski filmski režiser Kristof Zanussi. »Pričakujemo, da bo Cerkev naredila odločnejše korake v tej smeri. Umetniki ne bodo naredili prvega koraka«. Zanussi meni, da: »Besede svetega očeta prinašajo vsebino dialoga in več odprtosti«. Priznava, da je: »Sodobna umetnost v dekadenci, ker nima več meja. Cerkev ne omejuje svobode umetnosti, potrebujemo predvsem nove spodbude, ker je današnja umetnost, tudi sakralna, zelo slabe kvalitete. Ni navdihnjena z duhovno razsežnostjo«.

V ZGODOVINI
Mehiški igralec in filmski producent Eduardo Verástegui, je povedal, da je zanj srečanje s papežem uresničenje sanj. Cerkev je v zgodovini omogočila ustvarjanje izjemnih umetniških stvaritev. »Srečati se s papežem in z umetniki vseh izraznih oblik, je zgodovinski dogodek. Trenutki tišine, molitve in premišljevanja... so obogatili vse, ki smo prisluhnili papežu.«

V LUČI MODERNEGA HUMANIZMA
Benedikt XVI. se je odločil, da: »Ponovno vzpostavi prijateljstvo med Cerkvijo in umetniki«. Zato jih je povabil, da resno in objektivno razmislijo o razlogih, ki so zaustavili ta dialog. Načrtovati je potrebno »preporod« umetnosti, v okvirih novega humanizma.

BOGAT MOZAIK
Redaktorju Pupi Avatiju se zdi, da je srečanje doseglo pozitiven rezultat. »Pričakoval sem, da bom srečal vrsto kolegov, ki so bolj ali manj vezani na isto idejo, konfesionalno sliko, večjo ali manjšo versko prakso. Nasprotno, srečal sem kolege iz najrazličnejših okvirjev. Sprejeli so povabilo, predloge in izzive, kot spodbudo, da začnemo z raznimi srečanji in sodelovanjem.«.

UMETNOST IN LEPOTA
Zaha Hadid, arhitekt iraškega porekla je v komentarju povedal: »Gre za lepo izkušnjo, saj je začetek nekega dogajanja, ko se soočamo z vsebinami, o katerih je govoril papež«. Pisateljica Susanna Tamaro je izpostavila pomen transcendentalne dimenzije, ki jo papež vidi v lepoti. Izraelski režiser Samuel Maoz, letošnji dobitnik Zlatega leva na »Beneškem filmskem festivalu« za film »Libanon« je rekel, da je papež apeliral za: »Veliki NE sovraštvu in vojni ter veliki DA ljubezni in umetnosti.«

NASVIDENJE
Papež je ob slovesu od umetnikov izrekel pomenljive besede: »Nasvidenje!«, ki nakazujejo začetek vsebinsko bogatega projekta. To misel je povzel tudi nadškof Ravasi, ki je napovedal, da bodo na bienalu v Benetkah 2011 odprli paviljom Svetega sedeža.

Aleš Rupnik
   
Lepi spomini
Podjetnika, zdaj upokojenca, se pogovarjata. Pa reče eden: »Kako lepo je živeti od spominov.«
In drugi doda: »Ja, še posebej, če so dobro naloženi na zanesljivem računu v švicarski banki!«