Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
1. ADVENTNA NEDELJA
29. 11. 2009 // Leto X // Št. 13
UVODNIK
Ob današnji »nedelji Karitas«, še bolj pa ob splošni situaciji v današnji družbi, v tem času veliko razmišljamo o dobrodelnosti, v Cerkvi predvsem v luči Karitas.
Mnogi se še spomnite, da v prejšnji državi Karitas nismo imeli. Enostavno je nismo potrebovali. V državi, ki se je s svojim sistemom razglašala za raj na zemlji, ali pa vsaj za preddverje raja, ubogih in potrebnih ni bilo. Vsak naj bi delal po svojih zmožnostih, vsak bi bil deležen dobrin po svojih potrebah. Za tistih par ljudi, ki bi zaradi svoje reakcionarnosti vseeno bili še pomoči potrebni, bo poskrbel Rdeči križ, ki je pač tudi v Jugoslaviji moral obstajati, saj je obstajal v vseh drugih državah sveta.
Ker pa Rdeči križ ob odsotnosti ubogih ni imel kaj početi, se je ukvarjal seveda z drugimi, pametnejšimi in donosnejšimi posli: organiziral krvodajalske akcije in potem prekupčeval s človeško krvjo, zbiral stare obleke, vodil in tržil počitniške domove, tiskal znamke, ki smo jih morali (in jih moramo še) lepiti na poštne pošiljke in mislim da je Rdeči križ tudi tiskal znamkice in nalepke za tiste naše brate, ki so se v nekaterih delih sveta še borili za vstop v socialističen ali komunističen raj, npr. v Vietnamu, Angoli in drugod.
Sedanji predsednik države je bil nekaj let odsoten iz Slovenije, zato ni čudno, da je kmalu potem, ko je postal predsednik izjavil, da je Karitas nepotreben. Slovenija je v tem času namreč zapustila raj in pojavili so se ubogi in pomoči potrebni. Zakaj? Zato, ker so raj takrat zapustili tudi tisti, ki so ga že v prejšnjem sistemu v polnosti uživali, predvsem tisti drugi del, da so dobili toliko, kot so potrebovali in želeli. Ker so se njihove potrebe in želje ves čas povečevale, je na drugi strani nastajala množica ljudi, katerih glavna naloga je bila kopičenje premoženja tej bivši avantgardi, ki smo jih pričeli imenovati »tajkuni«.
»Uboge imate vedno med seboj, mene pa nimate vedno« je na svoje slovo učence pripravljal Jezus. Poskrbimo, da bo Jezus vedno navzoč v današnjem svetu, predvsem med pomoči potrebnimi, po naši dobroti in ljubezni. Naj bo v našem življenju vsak teden »teden Karitas« in bodimo veseli, če na tem področju nimamo monopola.
p. David
se prične danes, ko bomo 9 dni zapovrstjo pri večernih mašah prepevali Vsa lepa si Marija; posamezniki ali družine pa bodo za en dan prejele medse Marijo romarico. Kandidati za prejem Marije se vpišite na seznam, ki je zadaj v cerkvi na oglasni deski
PRVO ADVENTNO PREDAVANJE
bo v sredo, 2.12. ob 19:30 v samostanski dvorani. Glej pod skupna oznanila.
MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
za nove duhovne poklice bo v četrtek, 3.12. on 18:30; vodili jo bodo naši mladi.
MIKLAVŽEVANJE
za otroke do 1. razreda bo v soboto, 5.12. ob 17. uri. Predhodnje prijave niso potrebne; Miklavž bo delil simbočina darila, se pa priporoča za pomoč pri obdaritvi vseh pridnih župnijskih sodelavcev.
SPREJEM MINISTRANTOV
bo na 2. advento nedeljo, 6. 12. pri 10. maši; dva nova kandidata se bosta pridružila ministrantski skupini.
ZAKONSKI JUBILANTI
Vsi, ki letos 2009 praznujete 10, 15. 20, 25... itd, ko ste obljubili zakonsko ljubezen in zvestobo se čimprej prijavite v župnijski pisarni.
POGREB
Na pokpališču v Solkanu smo se s pogrebno sv. mašo poslovili od rajne Marije Mire Marinič (86), Erjavčeva 7. Naj počiva v miru!
Se zahvaljujemo vsem, ki ste pri praznovanju požrtvovalno sodelovali.
Prihodnjič več o pogovoru in sklepih ŽPS, ki se je sestal v ponedeljek (navzoč je bil tudi mag. g. Bogdan Vidmar).
PRI NAS DOMA V ADVENTU
Danes se čim prej pogovorimo o adventu pri nas doma, ugotovimo uresničljive termine za skupno slavje in jih določimo. Če tega ne naredimo, nas bo čas spodnesel v tem in drugem.
PRVOOBHAJANCI 2010
S starši otrok, ki jih bomo uvajali v spravo in sveto obhajilo v letu 2010 (tretje leto verouka!), se bomo srečali v nedeljo 13. 12. takoj po maši ob 9:00. Srečanja ne bomo ponovili! Nasvidenje!
MIKLAVŽ
Miklavž nam je sporočil, da se bo v konkatedrali Kristusa Odrešenika ustavil v soboto, 05. 12. 2009, ob 17. 00 uri. Prijazno nam je prišepnil, da mu s prispevki veliko pomagamo.
KARITAS
Ponovno vabimo, da se seznanimo in vključimo v posredovalnico POTREBUJEM-PODARIM, ki ima svojo razglasno desko v veži.
HOSTIJE BREZ GLUTENA
Nekateri, ki poznate celiakijo, ste nas opozorili na težavo, ki jo imate s svetim obhajilom zaradi glutena. Od danes obhajamo tudi s hostijami brez glutena.
BIRMANSKI KANDIDATI
Starši so prejeli gradivo, ki ga skupno predelate po skupinah. Zavzeto se potrudimo za sodelovanje!
ADVENT
Danes smo pričeli z novim cerkvenim letom ter pripravo na božične praznike. Ob adventnih vencih, na katerih vsak teden prižgemo svečo več, se v molitvi odprimo Gospodu, ki prihaja!
SVETI MIKLAVŽ
Prihodnjo nedeljo goduje ta sveti škof, ki pooseblja dobroto in obdarovanje otrok. V soboto bo miklavževanje v Kromberku: maša bo ob 17. uri, prireditev z obdarovanjem pa ob 17:30. Tudi na Vogrskem bo miklavževanje.
Sozavetnika cerkve v Lokah bomo počastili tudi z mašo v Lokah prihodnjo nedeljo ob 16. uri.
RAJNI
Na pokopališče pri Sveti Trojici smo 22. novembra cerkveno pokopali Bojana Rusjana, Breg 22. Gospod, daj mu večni mir!
V letu duhovništva in ko se pripravljamo na Slovenski evharistični kongres, bomo gotovo bolj pozorni na Jezusa, ki vsak dan prihaja med nas pri sveti maši. Prihajajmo tudi mi k njemu. V mašo je vključena tudi molitev večernic. Ob adventnem vencu se družina zbere vsak dan za pogovor in molitev. Devet dni se pripravljamo na praznik Marije brezmadežne.
OD ENEGA DO DRUGEGA ČEŠČENJA
Radostni smo doživeli bogastvo in lepoto zares »celodnevnega« češčenja Jezusa v Najsvetejšem v nedeljo Kristusa Kralja. Jezus pa nas čaka tudi v potrebnih, posebno v Jožkotu. Ta čas je posebno primeren, da ga ne prezremo. Da bi ga vsak teden vsaj nekdo obiskal, se zapišemo na razpored v cerkvi.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
sta ta teden in v četrtek molitve za duhovne poklice. V petek pred mašo spoveduje pater s Sv. Gore.
SREČANJA STARŠEV
V torek 1. 12. ob 19:00 starši 1. razreda veroučencev.
V torek 8. 12. ali v sredo 9. 12. starši birmancev.
MIKLAVŽ PRIHAJA
Pričakujemo ga v soboto, 5. 12. ob 17:00 v cerkvi. Te dni bodimo zelo pridni!
Ob današnji nedelji se zahvaljujem sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju dobrodelnosti.
SREČANJA S STARŠI
Za starše 9. razreda in mladih bo srečanje v ponedeljek, 30. novembra. Vsa srečanja so v Šempasu v zakristiji ob 19:00.
BIRMANCI
S starši birmancev se v Šempasu srečamo v torek, 1. decembra ob 19:00 v zakristiji.
ADVENT PRI NAS DOMA
Objavljen je seznam romanja Svetogorske podobe. K molitvi »pri nas doma« nas vabi tudi Priloga Oznanil.
PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo vabimo k molitvi pred Najsvetejšim. V tem času boste lahko opravili spoved.
MIKLAVŽEVANJE
Sv. Miklavž nas bo obiskal v soboto, 5. decembra ob 16:00 v cerkvi v Ozeljanu.
DRUGA ADVENTNA NEDELJA
V Oseku vabimo k molitvi in češčenju Jezusa v sveti Evharistiji na dan župnijskega češčenja. Razpored je objavljen na oglasnih deskah.
VAŠI DAROVI
Ob godu sv. Martina ste za župnijsko cerkev v Oseku darovali 823,18 €. Hvala za vaše darove.
Za nami je misijon, nekakšne duhovne vaje za vso župnijo, ki nas je povabil k poglobitvi življenja iz vere. Z današnjo prvo adventno nedeljo pa začenjamo novo cerkveno leto. Blagoslovili smo adventne venčke, ki nas bodo povezovali pri družinski molitvi. Obenem je današnja nedelja zaznamovana z nedeljo Karitas, ki nas spodbuja k dobrodelnosti. V času "recesije", ko so mnogi ostali brez službe in se je še povečala revščina med nami, smo poklicani še k večji odprtosti za človeka v stiski.
SREČANJA
V ponedeljek (30. 11.) bo srečanje za katehistinje. Pogovarjali se bomo o predavanju Slavka Kranjca na pastoralnem tečaju 2009 "Pastoralno-teološka utemeljitev obhajanja nedelje in nedeljske maše" (glej Naše poslanstvo 43, 64-71). V torek (1. 12.) bo srečanje za starše 1. in 2. razreda, v sredo (2. 12.) za ŽPS, v četrtek (3. 12.) za starše 4. in 5. razreda, v petek (4. 12.) za mladino. Vsa ta srečanja bodo ob 20:00. V soboto (5. 12.) bo ob 10:00 srečanje za strežnike, ob 15:00 za prvoobhajance in njihove starše.
MIKLAVŽ PRIHAJA
Obisk sv. Miklavža in obdarovanje otrok bosta povezana z mašo v soboto, 5. 12. ob 18:00. Pomagajmo sv. Miklavžu s svojimi darovi, da bo lahko obdaril vse otroke.
DRUŽINSKA MAŠA
V nedeljo, 6. 12. bo ob 10:00 družinska maša. Druga adventna nedelja in god sv. Miklavža bosta dobro izhodišče, da se Bogu zahvalimo za vse prejete dobrote in da zahrepenimo po Jezusovem prihodu.
KO JE CELO KRIŽ – RDEČ
Ob današnji »nedelji Karitas«, še bolj pa ob splošni situaciji v današnji družbi, v tem času veliko razmišljamo o dobrodelnosti, v Cerkvi predvsem v luči Karitas.
Mnogi se še spomnite, da v prejšnji državi Karitas nismo imeli. Enostavno je nismo potrebovali. V državi, ki se je s svojim sistemom razglašala za raj na zemlji, ali pa vsaj za preddverje raja, ubogih in potrebnih ni bilo. Vsak naj bi delal po svojih zmožnostih, vsak bi bil deležen dobrin po svojih potrebah. Za tistih par ljudi, ki bi zaradi svoje reakcionarnosti vseeno bili še pomoči potrebni, bo poskrbel Rdeči križ, ki je pač tudi v Jugoslaviji moral obstajati, saj je obstajal v vseh drugih državah sveta.
Ker pa Rdeči križ ob odsotnosti ubogih ni imel kaj početi, se je ukvarjal seveda z drugimi, pametnejšimi in donosnejšimi posli: organiziral krvodajalske akcije in potem prekupčeval s človeško krvjo, zbiral stare obleke, vodil in tržil počitniške domove, tiskal znamke, ki smo jih morali (in jih moramo še) lepiti na poštne pošiljke in mislim da je Rdeči križ tudi tiskal znamkice in nalepke za tiste naše brate, ki so se v nekaterih delih sveta še borili za vstop v socialističen ali komunističen raj, npr. v Vietnamu, Angoli in drugod.
Sedanji predsednik države je bil nekaj let odsoten iz Slovenije, zato ni čudno, da je kmalu potem, ko je postal predsednik izjavil, da je Karitas nepotreben. Slovenija je v tem času namreč zapustila raj in pojavili so se ubogi in pomoči potrebni. Zakaj? Zato, ker so raj takrat zapustili tudi tisti, ki so ga že v prejšnjem sistemu v polnosti uživali, predvsem tisti drugi del, da so dobili toliko, kot so potrebovali in želeli. Ker so se njihove potrebe in želje ves čas povečevale, je na drugi strani nastajala množica ljudi, katerih glavna naloga je bila kopičenje premoženja tej bivši avantgardi, ki smo jih pričeli imenovati »tajkuni«.
»Uboge imate vedno med seboj, mene pa nimate vedno« je na svoje slovo učence pripravljal Jezus. Poskrbimo, da bo Jezus vedno navzoč v današnjem svetu, predvsem med pomoči potrebnimi, po naši dobroti in ljubezni. Naj bo v našem življenju vsak teden »teden Karitas« in bodimo veseli, če na tem področju nimamo monopola.
p. David
KAPELA
9-DNEVNICA K BREZMADEŽNIse prične danes, ko bomo 9 dni zapovrstjo pri večernih mašah prepevali Vsa lepa si Marija; posamezniki ali družine pa bodo za en dan prejele medse Marijo romarico. Kandidati za prejem Marije se vpišite na seznam, ki je zadaj v cerkvi na oglasni deski
PRVO ADVENTNO PREDAVANJE
bo v sredo, 2.12. ob 19:30 v samostanski dvorani. Glej pod skupna oznanila.
MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
za nove duhovne poklice bo v četrtek, 3.12. on 18:30; vodili jo bodo naši mladi.
MIKLAVŽEVANJE
za otroke do 1. razreda bo v soboto, 5.12. ob 17. uri. Predhodnje prijave niso potrebne; Miklavž bo delil simbočina darila, se pa priporoča za pomoč pri obdaritvi vseh pridnih župnijskih sodelavcev.
SPREJEM MINISTRANTOV
bo na 2. advento nedeljo, 6. 12. pri 10. maši; dva nova kandidata se bosta pridružila ministrantski skupini.
ZAKONSKI JUBILANTI
Vsi, ki letos 2009 praznujete 10, 15. 20, 25... itd, ko ste obljubili zakonsko ljubezen in zvestobo se čimprej prijavite v župnijski pisarni.
POGREB
Na pokpališču v Solkanu smo se s pogrebno sv. mašo poslovili od rajne Marije Mire Marinič (86), Erjavčeva 7. Naj počiva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
PO PRAZNIKU KRISTUSA KRALJASe zahvaljujemo vsem, ki ste pri praznovanju požrtvovalno sodelovali.
Prihodnjič več o pogovoru in sklepih ŽPS, ki se je sestal v ponedeljek (navzoč je bil tudi mag. g. Bogdan Vidmar).
PRI NAS DOMA V ADVENTU
Danes se čim prej pogovorimo o adventu pri nas doma, ugotovimo uresničljive termine za skupno slavje in jih določimo. Če tega ne naredimo, nas bo čas spodnesel v tem in drugem.
PRVOOBHAJANCI 2010
S starši otrok, ki jih bomo uvajali v spravo in sveto obhajilo v letu 2010 (tretje leto verouka!), se bomo srečali v nedeljo 13. 12. takoj po maši ob 9:00. Srečanja ne bomo ponovili! Nasvidenje!
MIKLAVŽ
Miklavž nam je sporočil, da se bo v konkatedrali Kristusa Odrešenika ustavil v soboto, 05. 12. 2009, ob 17. 00 uri. Prijazno nam je prišepnil, da mu s prispevki veliko pomagamo.
KARITAS
Ponovno vabimo, da se seznanimo in vključimo v posredovalnico POTREBUJEM-PODARIM, ki ima svojo razglasno desko v veži.
HOSTIJE BREZ GLUTENA
Nekateri, ki poznate celiakijo, ste nas opozorili na težavo, ki jo imate s svetim obhajilom zaradi glutena. Od danes obhajamo tudi s hostijami brez glutena.
KROMBERK IN VOGRSKO
BIRMANSKI KANDIDATI
Starši so prejeli gradivo, ki ga skupno predelate po skupinah. Zavzeto se potrudimo za sodelovanje!
ADVENT
Danes smo pričeli z novim cerkvenim letom ter pripravo na božične praznike. Ob adventnih vencih, na katerih vsak teden prižgemo svečo več, se v molitvi odprimo Gospodu, ki prihaja!
SVETI MIKLAVŽ
Prihodnjo nedeljo goduje ta sveti škof, ki pooseblja dobroto in obdarovanje otrok. V soboto bo miklavževanje v Kromberku: maša bo ob 17. uri, prireditev z obdarovanjem pa ob 17:30. Tudi na Vogrskem bo miklavževanje.
Sozavetnika cerkve v Lokah bomo počastili tudi z mašo v Lokah prihodnjo nedeljo ob 16. uri.
RAJNI
Na pokopališče pri Sveti Trojici smo 22. novembra cerkveno pokopali Bojana Rusjana, Breg 22. Gospod, daj mu večni mir!
SOLKAN
ADVENT 2009V letu duhovništva in ko se pripravljamo na Slovenski evharistični kongres, bomo gotovo bolj pozorni na Jezusa, ki vsak dan prihaja med nas pri sveti maši. Prihajajmo tudi mi k njemu. V mašo je vključena tudi molitev večernic. Ob adventnem vencu se družina zbere vsak dan za pogovor in molitev. Devet dni se pripravljamo na praznik Marije brezmadežne.
OD ENEGA DO DRUGEGA ČEŠČENJA
Radostni smo doživeli bogastvo in lepoto zares »celodnevnega« češčenja Jezusa v Najsvetejšem v nedeljo Kristusa Kralja. Jezus pa nas čaka tudi v potrebnih, posebno v Jožkotu. Ta čas je posebno primeren, da ga ne prezremo. Da bi ga vsak teden vsaj nekdo obiskal, se zapišemo na razpored v cerkvi.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
sta ta teden in v četrtek molitve za duhovne poklice. V petek pred mašo spoveduje pater s Sv. Gore.
SREČANJA STARŠEV
V torek 1. 12. ob 19:00 starši 1. razreda veroučencev.
V torek 8. 12. ali v sredo 9. 12. starši birmancev.
MIKLAVŽ PRIHAJA
Pričakujemo ga v soboto, 5. 12. ob 17:00 v cerkvi. Te dni bodimo zelo pridni!
ŠEMPAS – OSEK
NEDELJA KARITASOb današnji nedelji se zahvaljujem sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju dobrodelnosti.
SREČANJA S STARŠI
Za starše 9. razreda in mladih bo srečanje v ponedeljek, 30. novembra. Vsa srečanja so v Šempasu v zakristiji ob 19:00.
BIRMANCI
S starši birmancev se v Šempasu srečamo v torek, 1. decembra ob 19:00 v zakristiji.
ADVENT PRI NAS DOMA
Objavljen je seznam romanja Svetogorske podobe. K molitvi »pri nas doma« nas vabi tudi Priloga Oznanil.
PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo vabimo k molitvi pred Najsvetejšim. V tem času boste lahko opravili spoved.
MIKLAVŽEVANJE
Sv. Miklavž nas bo obiskal v soboto, 5. decembra ob 16:00 v cerkvi v Ozeljanu.
DRUGA ADVENTNA NEDELJA
V Oseku vabimo k molitvi in češčenju Jezusa v sveti Evharistiji na dan župnijskega češčenja. Razpored je objavljen na oglasnih deskah.
VAŠI DAROVI
Ob godu sv. Martina ste za župnijsko cerkev v Oseku darovali 823,18 €. Hvala za vaše darove.
ŠEMPETER
ZAČEL SE JE ADVENTZa nami je misijon, nekakšne duhovne vaje za vso župnijo, ki nas je povabil k poglobitvi življenja iz vere. Z današnjo prvo adventno nedeljo pa začenjamo novo cerkveno leto. Blagoslovili smo adventne venčke, ki nas bodo povezovali pri družinski molitvi. Obenem je današnja nedelja zaznamovana z nedeljo Karitas, ki nas spodbuja k dobrodelnosti. V času "recesije", ko so mnogi ostali brez službe in se je še povečala revščina med nami, smo poklicani še k večji odprtosti za človeka v stiski.
SREČANJA
V ponedeljek (30. 11.) bo srečanje za katehistinje. Pogovarjali se bomo o predavanju Slavka Kranjca na pastoralnem tečaju 2009 "Pastoralno-teološka utemeljitev obhajanja nedelje in nedeljske maše" (glej Naše poslanstvo 43, 64-71). V torek (1. 12.) bo srečanje za starše 1. in 2. razreda, v sredo (2. 12.) za ŽPS, v četrtek (3. 12.) za starše 4. in 5. razreda, v petek (4. 12.) za mladino. Vsa ta srečanja bodo ob 20:00. V soboto (5. 12.) bo ob 10:00 srečanje za strežnike, ob 15:00 za prvoobhajance in njihove starše.
MIKLAVŽ PRIHAJA
Obisk sv. Miklavža in obdarovanje otrok bosta povezana z mašo v soboto, 5. 12. ob 18:00. Pomagajmo sv. Miklavžu s svojimi darovi, da bo lahko obdaril vse otroke.
DRUŽINSKA MAŠA
V nedeljo, 6. 12. bo ob 10:00 družinska maša. Druga adventna nedelja in god sv. Miklavža bosta dobro izhodišče, da se Bogu zahvalimo za vse prejete dobrote in da zahrepenimo po Jezusovem prihodu.
SKUPNA OZNANILA
ADVENTNI PREDAVANJI
bosta tudi letos dve in sicer na Kostanjevici (Kapela) v Novi Gorici:
- sreda, 2.12., p. Marjan Čuden OFM Družina med petkom in ponedeljkom in
- sreda, 9.12., p. dr. Viktor Papež OFM Ne moremo brez Gospodovega dne.
V letu duhovništva in priprave na evharistični kongres nas moreta predavnji prav lepo pripraviti. Zato prisrčno valjeni!
VERA IN LUČ
V nedeljo, 6. 12. bo v Šempetru ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč. Obiskal nas bo tudi sv. Miklavž.
PRILOGA – STR. 1
razprava o velikem medvojnem papežu, ki so ga začeli obtoževati nekaj let po njegovi smrti (09.10.1958), da je simpatiziral s fašizmom in nacizmom, po drugi strani pa da je bil nasprotnik komunizma, ki je množicam v tistih letih obljubljal raj na zemlji. Očitali so mu predvsem, da se je premalo zavzemal za preganjane Jude.
Pri zahodnih sosedih je medtem zaslovel nemški zgodovinar Michael Hasemann. Prevedli so njegovo knjigo Pij XII. Papež, ki se je uprl Hilerju (Ed. Paoline, Milano 2009, str. 336).
Ko se Cerkev pripravlja, da proglasi Pija XII. za blaženega in ko na drugi strani še vedno odmevajo obtožbe, da je Pij XII. molčal, ko so pobijali Jude, dokazuje nemški zgodovinar, kako je postal in ostal papež Pij XII. že času, ko je postal papežev nuncij v Nemčiji, odkrit Hitlerjev nasprotnik. Ko Hitler še ni prevzel oblasti, je kasnejši papež ugotavljal, da ne bo nič dobrega od onega nacističnega fanatika, čeprav je karizmatično mobiliziral nemške množice.
PIJEVA DIPLOMACIJA
Ko je kardinal Pacelli marca 1939 postal papež, je razpredel po vsej Evropi diplomatsko mrežo, ki so ji bile opora škofije, župnije in cerkvene ustanove, z nalogo da rešujejo Jude. Posebno občutljiva je bila priprava dokumentov za odhod Judov v dežele Latinske Amerike.
KAJ PA ZAVEZNIKI?
Zgodovinar Hasemann trdi, da niso zavezniki naredili skoraj nič, da bi zavarovali Jude. Svobodne države, celo Švica in ZDA, so vračale ubežnike v naročje nacistov. Zavezniška letala so preletavala taborišče v Auschwitzu, fotografirala do podrobnosti taborišče in plinske peči… Z lahkoto bi bombardirala železniške proge, po katerih so vedno znova dovažali taboriščnike. V avgustu 1944 so zavezniki vedeli vse o tem taborišču in niso naredili nič. In zgodovinar zaključuje: »Papež je molčal, da je lahko reševal, svet pa je molčal, da je opravičil svojo nedelavnost.«
Potem pa so papeža silovito napadli.
Nihče ni napadal molk Roosvelta, Churchilla in Stalina, tudi ne molka Rdečega križa, ki je bil v enakem položaju kakor papež. Tudi Rdeči križ je bil obsojen na molk, da je lahko rešil čim več ljudi.
ŠTEVILKE IN ZAHVALE
Pinchas Lapide, judovski zgodovinar in strokovnjak za arhive, je do podrobnosti proučil arhive in prišel do števila rešenih Judov: od 847.000 do 882.000. Prvih petnajst let po 2. svetovni vojni so Izraelci (in drugi) naravnost tekmovali, da jih je papež sprejel, da so se mu osebno zahvalili za rešitev.
Generalni sekretar Svetovnega judovskega kongresa Leon Kubowitzky je 21. septembra 1945 rekel, da je Pij XII. reševal Jude med fašističnim in nacističnim preganjanjem ter se mu zahvalil »za vse dobro, za katerega se je Cerkev trudila in ga tudi uresničila…«
Zbral Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
SREČANJE Z DUHOVNIKI
»Nisem veren, toda občudujem duhovnike. So pomembne osebe za vse«, je rekel psihiater Vittorino Andreoli, ki je duhovniški podobi posvetil dolgo in temeljito raziskavo. Eno leto je obiskoval duhovnike po vsej Italiji in zapise srečanj objavljal na straneh italijanskega katoliškega časopisa Avvenire, letos pa je izšla tudi knjiga: »Preti« (duhovniki). Raziskava je še bolj zanimiva in sodobna, ker obhajamo leto duhovništva.
DUHOVNIK V SODOBNEM SVETU
P. Vito Magno sprašuje, zakaj se nek intelektualec in neverujoči tako zanima za podobo duhovnika. Andreoli odgovarja: »Duhovnik je osebnost današnjega časa in družbe. V sodobnem svetu je življenje in poslanstvo duhovnika drugačno od logike tega sveta, ki je vezana zgolj na uspeh in denar. Je ogledalo, v katerem se lahko pogledajo in o sebi razmislijo verni in neverni«.
ATEISTI IN NEVERUJOČI
Andreoli govori tudi o razliki med ateisti in neverujočimi. Ateist ni samo tisti, ki ne veruje v Boga, ampak istočasno zanika tudi njegov obstoj. Neverujočemu pa manjka osebna izkušnja Boga, kot je zapisal Pascal: »Ne zadostuje želeti verovati, da bi verovali«. Pomembno je srečanje z Bogom, prav tisti trenutek. Razlika med verujočim in neverujočim je v tistem trenutku.
ŽIVETI VERO
Duhovniško podobo skuša zaobjeti v celoto: »Bil sem navdušen in svojega dela še nisem dokončal.« V raziskavi razkriva, kaj pomeni živeti vero: »Videl sem ljudi, ki delajo za človeka in ne za denar, čeprav velikokrat to delo ni popolno in naredijo napake. Zdi se mi, da duhovnik, tudi kot človek (humanist) ima vizijo, logiko, ki jo občudujem«.
ŽIVLJENSKE USMERITVE IN DRŽE
»Duhovnik ne nagovarja le kristjane, ampak tudi neverujoče. Vloga duhovnika v današnji družbi je drugačna, kot v preteklosti. Mladi in odrasli se izgubljajo, zato potrebujejo usmeritve, verska znamenja in drže. Nemogoče je, da bi bil človekov edini smisel denar, materialne dobrine, uspehi, ki lahko izginejo v nekaj dneh. Zato imajo duhovniki v današnjem svetu pomembno vlogo, ki jo deloma poznam in deloma moram še odkriti.«
Le 22% vprašanih katoličanov v anketi o humanitarnih združenjih pozna delovanje CRS – Katoliške službe za pomoč (Ameriška Karitas). Nadškof Dolan, ki je odgovoren za to področje, je katoliško javnost zaprosil naj vsi pomagajo ameriški Karitas izpeljati načrtovane projekte, da bi najprej zaživeli prav v katoliških ustanovah. Projekti so večinoma usmerjeni v pomoč revnim in žrtvam nesreč v svetu. Prvi so priskočili na pomoč po tajfunih na Filipinih, potresu v Indoneziji in naravnih katastrofah, ki so prizadele Indijo.
Aleš Rupnik
PAPEŽ PIJ XII. IN NACIZEM (4)
NADALJUJE SErazprava o velikem medvojnem papežu, ki so ga začeli obtoževati nekaj let po njegovi smrti (09.10.1958), da je simpatiziral s fašizmom in nacizmom, po drugi strani pa da je bil nasprotnik komunizma, ki je množicam v tistih letih obljubljal raj na zemlji. Očitali so mu predvsem, da se je premalo zavzemal za preganjane Jude.
Pri zahodnih sosedih je medtem zaslovel nemški zgodovinar Michael Hasemann. Prevedli so njegovo knjigo Pij XII. Papež, ki se je uprl Hilerju (Ed. Paoline, Milano 2009, str. 336).
Ko se Cerkev pripravlja, da proglasi Pija XII. za blaženega in ko na drugi strani še vedno odmevajo obtožbe, da je Pij XII. molčal, ko so pobijali Jude, dokazuje nemški zgodovinar, kako je postal in ostal papež Pij XII. že času, ko je postal papežev nuncij v Nemčiji, odkrit Hitlerjev nasprotnik. Ko Hitler še ni prevzel oblasti, je kasnejši papež ugotavljal, da ne bo nič dobrega od onega nacističnega fanatika, čeprav je karizmatično mobiliziral nemške množice.
PIJEVA DIPLOMACIJA
Ko je kardinal Pacelli marca 1939 postal papež, je razpredel po vsej Evropi diplomatsko mrežo, ki so ji bile opora škofije, župnije in cerkvene ustanove, z nalogo da rešujejo Jude. Posebno občutljiva je bila priprava dokumentov za odhod Judov v dežele Latinske Amerike.
KAJ PA ZAVEZNIKI?
Zgodovinar Hasemann trdi, da niso zavezniki naredili skoraj nič, da bi zavarovali Jude. Svobodne države, celo Švica in ZDA, so vračale ubežnike v naročje nacistov. Zavezniška letala so preletavala taborišče v Auschwitzu, fotografirala do podrobnosti taborišče in plinske peči… Z lahkoto bi bombardirala železniške proge, po katerih so vedno znova dovažali taboriščnike. V avgustu 1944 so zavezniki vedeli vse o tem taborišču in niso naredili nič. In zgodovinar zaključuje: »Papež je molčal, da je lahko reševal, svet pa je molčal, da je opravičil svojo nedelavnost.«
Potem pa so papeža silovito napadli.
Nihče ni napadal molk Roosvelta, Churchilla in Stalina, tudi ne molka Rdečega križa, ki je bil v enakem položaju kakor papež. Tudi Rdeči križ je bil obsojen na molk, da je lahko rešil čim več ljudi.
ŠTEVILKE IN ZAHVALE
Pinchas Lapide, judovski zgodovinar in strokovnjak za arhive, je do podrobnosti proučil arhive in prišel do števila rešenih Judov: od 847.000 do 882.000. Prvih petnajst let po 2. svetovni vojni so Izraelci (in drugi) naravnost tekmovali, da jih je papež sprejel, da so se mu osebno zahvalili za rešitev.
Generalni sekretar Svetovnega judovskega kongresa Leon Kubowitzky je 21. septembra 1945 rekel, da je Pij XII. reševal Jude med fašističnim in nacističnim preganjanjem ter se mu zahvalil »za vse dobro, za katerega se je Cerkev trudila in ga tudi uresničila…«
Zbral Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
TUDI NEVERNI POTREBUJEJO DUHOVNIKA
SREČANJE Z DUHOVNIKI
»Nisem veren, toda občudujem duhovnike. So pomembne osebe za vse«, je rekel psihiater Vittorino Andreoli, ki je duhovniški podobi posvetil dolgo in temeljito raziskavo. Eno leto je obiskoval duhovnike po vsej Italiji in zapise srečanj objavljal na straneh italijanskega katoliškega časopisa Avvenire, letos pa je izšla tudi knjiga: »Preti« (duhovniki). Raziskava je še bolj zanimiva in sodobna, ker obhajamo leto duhovništva.
DUHOVNIK V SODOBNEM SVETU
P. Vito Magno sprašuje, zakaj se nek intelektualec in neverujoči tako zanima za podobo duhovnika. Andreoli odgovarja: »Duhovnik je osebnost današnjega časa in družbe. V sodobnem svetu je življenje in poslanstvo duhovnika drugačno od logike tega sveta, ki je vezana zgolj na uspeh in denar. Je ogledalo, v katerem se lahko pogledajo in o sebi razmislijo verni in neverni«.
ATEISTI IN NEVERUJOČI
Andreoli govori tudi o razliki med ateisti in neverujočimi. Ateist ni samo tisti, ki ne veruje v Boga, ampak istočasno zanika tudi njegov obstoj. Neverujočemu pa manjka osebna izkušnja Boga, kot je zapisal Pascal: »Ne zadostuje želeti verovati, da bi verovali«. Pomembno je srečanje z Bogom, prav tisti trenutek. Razlika med verujočim in neverujočim je v tistem trenutku.
ŽIVETI VERO
Duhovniško podobo skuša zaobjeti v celoto: »Bil sem navdušen in svojega dela še nisem dokončal.« V raziskavi razkriva, kaj pomeni živeti vero: »Videl sem ljudi, ki delajo za človeka in ne za denar, čeprav velikokrat to delo ni popolno in naredijo napake. Zdi se mi, da duhovnik, tudi kot človek (humanist) ima vizijo, logiko, ki jo občudujem«.
ŽIVLJENSKE USMERITVE IN DRŽE
»Duhovnik ne nagovarja le kristjane, ampak tudi neverujoče. Vloga duhovnika v današnji družbi je drugačna, kot v preteklosti. Mladi in odrasli se izgubljajo, zato potrebujejo usmeritve, verska znamenja in drže. Nemogoče je, da bi bil človekov edini smisel denar, materialne dobrine, uspehi, ki lahko izginejo v nekaj dneh. Zato imajo duhovniki v današnjem svetu pomembno vlogo, ki jo deloma poznam in deloma moram še odkriti.«
ZDA – KARITAS
Le 22% vprašanih katoličanov v anketi o humanitarnih združenjih pozna delovanje CRS – Katoliške službe za pomoč (Ameriška Karitas). Nadškof Dolan, ki je odgovoren za to področje, je katoliško javnost zaprosil naj vsi pomagajo ameriški Karitas izpeljati načrtovane projekte, da bi najprej zaživeli prav v katoliških ustanovah. Projekti so večinoma usmerjeni v pomoč revnim in žrtvam nesreč v svetu. Prvi so priskočili na pomoč po tajfunih na Filipinih, potresu v Indoneziji in naravnih katastrofah, ki so prizadele Indijo.
Aleš Rupnik
Pametna tašča
Milan in Jasna se kregata: »Moja mama je imela čisto prav! Nikoli se ne bi smela poročiti s tabo!«
On obmolkne in čez nekaj časa zamišljeno reče: »Presneto! Le kako sem jo lahko do zdaj tako narobe cenil?«
PRILOGA STR. 3
Adventni venec smo prevzeli iz nemškega govornega območja kot simbol adventnega časa. Na Slovenskem se je adventni simbol uveljavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Starejši zato nimajo spomina na adventni venec in na družinsko dogajanje okrog njega, zdaj pa mnogi poskrbijo za adventni venec po svojih domovih, čeprav nimajo živega stika s praznovanjem Božjega Rojstva.
Ko smo uvajali adventne vence po cerkvah, smo začeli oblikovati manjše adventne venčke ali adventne ikebane tudi po domovih in stanovanjih.
Adventni venec ima simbolične pomene:
Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Vijolična barva sveč predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi. Predstavljajo štiri mejnike sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta. Predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za vse ljudi, pa tudi o tem, da ljudje nismo neskončni, pač pa omejeni v določenem prostoru in času. Sveče predstavljajo obenem štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako generacijo. Sveče so obenem simbol človekovega življenja: ob rojstvu prižgana sveča je vsak trenutek manjša, govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na odgovornost za življenje.
Sveče prižiga, najbolje da tata! tako, da na prvo adventno nedeljo prižge prvo, na drugo nedeljo poleg prve prižge tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v nas in v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.
Adventni venci naj bodo brez dodatnega okrasja, da pride do izraza njihova pristna simbolika.
Molimo,
Nebeški Oče, tudi letos nam podarjaš upanje v pričakovanju Odrešenika, Jezusa Kristusa. Blagoslovi ta adventni venec in sveče. Kakor bomo vsako nedeljo prižgali novo svečo, tako nam daj rasti v ljubezni do Jezusa, ki je naša pot, resnica in življenje ter s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
PRILOGA STR. 4
VZOREC SLAVJA V DRUŽINI Z OTROKI
- Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk.
- Pri vencu – ali pred njim - stojimo ali sedimo, kakor je dogovorjeno. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu in mami.
- Zbrano in umirjeno se pokrižamo:
V IMENU OČETA…
Zapojemo, ali počasi recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...).
BOŽJA BESEDA
Oče (ali mama) bere npr.: - Angel je rekel Mariji, Božji Materi: »Rodila boš sina in mu daj ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,21) Ali: - Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej devica bo spočela in rodila sina…« (Mt 1,22) Po odlomku mama (oče) kratko razloži dogodek in ga približa otroški duši in življenju v družini (npr. Bog drži besedo, Bog je izpeljal Jezusovo rojstvo s posebno ljubeznijo, kakor rojstvo vsakega otroka. Veliko ljudi Jezusa ni sprejelo. Herod je bil tak…)
- Uporabimo Adventni koledar 2009 za veroučence. Vsebuje dnevno branje in dejavnost.
Sklenemo z molitvijo (bolje: zapojemo) Očenaš in nato:
Angel Gospodov je oznanil Mariji –
In spočela je od Svetega Duha.
Zdrava Marija…
Glej dekla sem Gospodova -
Zgodi se mi po tvoji besedi.
Zdrava Marija…
In beseda je človek postala -
In med nami prebivala.
Zdrava Marija…
Prosi za nas sveta Božja Porodnica!
Da postanemo vredni obljub Kristusovih!
Molimo!
Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Po obredu starši pokrižajo otroke na čelo, za tem pa še drug drugega.
ODRASLI
Si prilagodimo vzorec, ki obsega: prižiganje svečk, izbor branja iz Svetega pisma, molitev Angel Gospodov, Očenaš in večerno molitev.
Milan in Jasna se kregata: »Moja mama je imela čisto prav! Nikoli se ne bi smela poročiti s tabo!«
On obmolkne in čez nekaj časa zamišljeno reče: »Presneto! Le kako sem jo lahko do zdaj tako narobe cenil?«
PRILOGA STR. 3
Advent 2009
Adventni venec smo prevzeli iz nemškega govornega območja kot simbol adventnega časa. Na Slovenskem se je adventni simbol uveljavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Starejši zato nimajo spomina na adventni venec in na družinsko dogajanje okrog njega, zdaj pa mnogi poskrbijo za adventni venec po svojih domovih, čeprav nimajo živega stika s praznovanjem Božjega Rojstva.
Ko smo uvajali adventne vence po cerkvah, smo začeli oblikovati manjše adventne venčke ali adventne ikebane tudi po domovih in stanovanjih.
Adventni venec ima simbolične pomene:
Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Vijolična barva sveč predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi. Predstavljajo štiri mejnike sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta. Predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za vse ljudi, pa tudi o tem, da ljudje nismo neskončni, pač pa omejeni v določenem prostoru in času. Sveče predstavljajo obenem štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako generacijo. Sveče so obenem simbol človekovega življenja: ob rojstvu prižgana sveča je vsak trenutek manjša, govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na odgovornost za življenje.
Sveče prižiga, najbolje da tata! tako, da na prvo adventno nedeljo prižge prvo, na drugo nedeljo poleg prve prižge tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v nas in v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.
Adventni venci naj bodo brez dodatnega okrasja, da pride do izraza njihova pristna simbolika.
BLAGOSLOV ADVENTNEGA VENCA
Duhovniki adventne vence blagoslovijo na prvo adventno nedeljo. Lahko jih blagoslovimo tudi doma ob prošnji:Molimo,
Nebeški Oče, tudi letos nam podarjaš upanje v pričakovanju Odrešenika, Jezusa Kristusa. Blagoslovi ta adventni venec in sveče. Kakor bomo vsako nedeljo prižgali novo svečo, tako nam daj rasti v ljubezni do Jezusa, ki je naša pot, resnica in življenje ter s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
PRILOGA STR. 4
»ADVENT PRI NAS DOMA«
VZOREC SLAVJA V DRUŽINI Z OTROKI
- Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk.
- Pri vencu – ali pred njim - stojimo ali sedimo, kakor je dogovorjeno. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu in mami.
- Zbrano in umirjeno se pokrižamo:
V IMENU OČETA…
Zapojemo, ali počasi recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...).
BOŽJA BESEDA
Oče (ali mama) bere npr.: - Angel je rekel Mariji, Božji Materi: »Rodila boš sina in mu daj ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,21) Ali: - Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej devica bo spočela in rodila sina…« (Mt 1,22) Po odlomku mama (oče) kratko razloži dogodek in ga približa otroški duši in življenju v družini (npr. Bog drži besedo, Bog je izpeljal Jezusovo rojstvo s posebno ljubeznijo, kakor rojstvo vsakega otroka. Veliko ljudi Jezusa ni sprejelo. Herod je bil tak…)
- Uporabimo Adventni koledar 2009 za veroučence. Vsebuje dnevno branje in dejavnost.
MOLITEV
Sklenemo z molitvijo (bolje: zapojemo) Očenaš in nato:
Angel Gospodov je oznanil Mariji –
In spočela je od Svetega Duha.
Zdrava Marija…
Glej dekla sem Gospodova -
Zgodi se mi po tvoji besedi.
Zdrava Marija…
In beseda je človek postala -
In med nami prebivala.
Zdrava Marija…
Prosi za nas sveta Božja Porodnica!
Da postanemo vredni obljub Kristusovih!
Molimo!
Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Po obredu starši pokrižajo otroke na čelo, za tem pa še drug drugega.
ODRASLI
Si prilagodimo vzorec, ki obsega: prižiganje svečk, izbor branja iz Svetega pisma, molitev Angel Gospodov, Očenaš in večerno molitev.