PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KRALJEVSKA  DOBROTA

Pripadniki plemena Barotse v osrčju Afrike gojijo prastaro šego. Ko narašča reka Zambezi, ko so spravljeni pridelki, stopi poglavar na barko. Spremljajo ga svétniki in ga med vožnjo sodijo. Predočijo mu njegova dobra in slaba dela. Če prevladujejo slaba dela, pomeni to za poglavarja smrt. Utopijo ga v Zambeziju. Če pa prevladujejo dobra dela, lahko kralj živi naprej. Priznati mora svoje grehe in obljubiti, da se bo poboljšal.
Medtem čakajo podložniki na kralja. Ko se barka prikaže, se množica razgiba: pojejo, plešejo in vpijejo od veselja. Sedaj vedo, da njihov kralj živi. Prestal je obtožbe svétnikov. Lahko se začne novo leto. Pripravijo slavnostni obed. Ljudstvo se veseli dobrega kralja in ga slavi.
Danes sklepamo cerkveno leto s praznikom Kristusa Kralja. Jezus se nam predstavi kot trpeči in križani. Potrebna je globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega Kralja in ga priznamo za Vladarja našega življenja.
V svoji veličini Gospod tudi nam podarja kraljevsko dostojanstvo. Kot njegovi prijatelji nosimo soodgovornost za širjenje Božjega kraljestva. Samo z našimi rokami lahko gradi svoje kraljestvo v srcih ljudi.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča.
Kristusovo kraljestvo je torej kraljestvo ljubezni. Geslo letošnjega tedna Karitas (tedna ljubezni) je: »Kruh za Življenje«. Prihodnje dni se bomo trudili, da bi prinašali kruh človeške bližine vsem, ki obupujejo zaradi revščine ali izgube službe, kruh pomoči pri premagovanju posledic pomanjkanja, kruh upanja za reševanje stisk v družinah, pa tudi Kruh, v katerem se nam Gospod daje za Življenje.
Vsak dan ponavljamo v očenašu: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!« Storimo tudi kaj, da bo med nami več tega kraljestva resnice in poštenosti, več zvestobe božjim zapovedim, več pravičnosti, več strpnosti, več sočutne ljubezni.
»Gospod, nihče te ni izvolil, nihče kronal. Preden sta bila nebo in zemlja, si ti kralj na veke. In vendar hočeš, da sodelujemo pri tvojem kraljevanju. Jezus, ti si drugačen kot mogočni tega sveta. Ti si vse življenje služil ljudem. Bodi tudi moj kralj! Vsak dan znova želim pomagati graditi tvoje kraljestvo v srcih revnih in pomoči potrebnih z dobroto in ljubeznijo, da bi že v tem življenju mogel videti in občutiti delček nebes.«

Cvetko Valič

KAPELA

SREČANJE ZA STARŠE
PRVOOBHAJANCEV bo jutri, v ponedeljek, ob 10. ali 18. uri.

ADVENTNA DELAVNICA
za veroučence bo v soboto, 28.11. ob 10:00. S seboj prinesite: zelenje, obroče za adventne vence, škarje, žico ter zelenje. Delavnica se prične z adventno duhovno mislijo in pesmijo.  Vzporedno se bodo izdelovale tudi vizitke za naše ostarele in bolne.

1. ADVENTNA
Pri 10. maši bo blagoslov adventnih vencev.

MARIJA ROMARICA
Na oglasni deski v cerkvi bo razpored skozi ves advent, na katerega vpišite dan, ko bi želeli sprejeti Marijo v svojo družino.

ZAKONSKI JUBILANTI
Vsi, ki letos praznujete obletnico poroke: 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50... in več, se čimprej prijavite v župnijski pisarni. Maša, med katero boste obnovili zakonske obljube, bo v nedeljo 13.12.

POKOJNI
V minulem tednu smo se na pokopališču v Stari Gori s pogrebno sv. mašo poslovili od dveh rajnih: v ponedeljek, 16.11. od Franca Mraka (74), Cankarjeva 16  in v sredo, 17.11. od Albina Tušarja, (59), Liskur 27. Naj se po naših molitvah čimprej pridružita nebeščanom.

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE
Maše, ki so oznanjene kot jutranje, opravlja g. Rafko v Podnanosu.  

PRAZNIK
Blagoslovljen praznik vsem skupaj in vsakemu posebej ter vsakomur, ki danes ne bo mogel v cerkev, da bi skupaj slavili Gospoda. Urnik čaščenja SRT za skupine je na oglasni deski.  Sklepno mašo ob 17:00 bo vodil g. škof Metod.

ADVENT
V nedeljo, ki bo prva adventna, bomo pri maši ob 11:00 blagoslovili prinesene adventne venčke.

GOD SV. CECILIJE  22. 11.
ZAHVALA
Ob današnjem godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, ki sovpada letos z župnijskim praznikom, čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem bogoslužnim sodelavcem, v prvi vrsti organistom, pevovodjem, pevcem in animatorjem petja.

ŽPS
Župnijski pastoralni svet se sestane jutri ob 19:30. Lepo vabljeni!

POPOLDANSKE  MONTESSORI URICE
JANUARJA 2010 se bodo v prostorih Hiše otrok Frančiška Sedeja začele IGRALNE URICE po metodi montessori, namenjene otrokom v starosti 3-6 let. Več o tem na zadnji strani Oznanil.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala za dar zahvalne nedelje za potrebe naše škofije. V Kromberku smo zbrali 265 €, na Vogrskem pa 157 €.

PEVCI
Ob godu svete Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe in petja, se iskreno zahvaljujem organistinjam in vsem, ki s petjem slavite Boga in razveseljujete ljudi v polnosti sodelovanja pri liturgiji in drugih obredih.

BIRMANSKI KANDIDATI
Od vas in vaših staršev je odvisno kako in koliko boste resno zastavili dvoletno pripravo s sodelovanjem, tudi po skupinah po domovih. Le z delom in zavzetostjo lahko napredujemo.

RAJNI
Na Vogrskem smo 18. novembra cerkveno pokopali Angela Gregoriča, Dombrava 9 a. Gospod, daj mu večni pokoj! V novembru se radi spomnimo naših rajnih z molitvijo in z darovanjem za maše.

SVETA KATARINA
V sredo goduje sveta Katarina Aleksandrijska ali Sinajska, zavetnica nekdanje podružnice (pri Kekcu), porušene leta 1959. Naj pri Bogu posreduje za zdravo pamet!

PRVA ADVENTNA NEDELJA
Začetek novega cerkvenega leta ter priprave na božične praznike bo čez osem dni. Prinesite adventne venčke k blagoslovu!

SOLKAN

JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
V naši župniji je ta dan tudi praznik CELODNEVNEGA ČEŠČENJA Jezusa v sv. hostiji. Letos, ko se pripravljamo na Slovenski evharistični kongres, je res »celodnevno«, 24 ur. Naj vsakdo ob obisku Jezusa v cerkvi doživi trenutke velike sreče in notranje polnine. Razpored češčenja je v prejšnjih oznanilih.
       

1. ADVENTNA NEDELJA
Pri maši ob 10:00 je blagoslov adventnih vencev.
 
NAŠI RAJNI
10. 11. je Gospodar življenja poklical k sebi 74-letnega Valentina (Tinota) Fajta, Ul. T. Zamejskega 14. Naj mu da doživljati harmonije nebeške glasbe, domačim pa tolažbo!

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA S STARŠI
Za starše 2. razreda bo srečanje v ponedeljek, 23. novembra in 1. razreda v torek, 24. novembra. Za starše 9. razreda in mladih bo srečanje v ponedeljek, 30. novembra. Vsa srečanja so v Šempasu v zakristiji ob 19:00.

BIRMANCI
S starši birmancev se v Oseku srečamo v sredo, 25. novembra ob 19:00, v Šempasu pa v torek, 1. decembra ob 19:00 v zakristiji.

ADVENT PRI NAS DOMA
V Šempasu vas vabimo, da se vpišete za obisk Svetogorske podobe.

ADVENTNA DELAVNICA
V soboto, 28. novembra ob 13:30 vabimo otroke v adventno delavnico. Izdelovali boste adventne venčke, jaslice in razne druge božične okraske. S seboj prinesite vse, kar potrebujete. Adventne vence bomo blagoslovili na 1. adventno nedeljo. Za župnijsko cerkev v Oseku in cerkev sv. Lucije adventni venec izdelajo kandidati za birmo.

VAŠI DAROVI
Na misijonsko nedeljo ste v Šempasu darovali 525,16 € in v Oseku 279,58 €; vaš dar na zahvalno nedeljo je bil v Šempasu 248,24 € in v Oseku 147,51 €. Hvala za vaše darove.

ŠEMPETER

MISIJON V ŠEMPETRU
Za nami je misijon. Vodila sta ga jezuita p. Viljem Lovše in p. Mio Kekić.
Odziv je bil dober. Vsak dan smo imeli dve sv. maši. Zjutraj ob 8:00 se je udeleževalo okrog 60, zvečer okrog 200 ljudi. Tudi srečanja so bila sorazmerno dobro obiskana. Obiskali smo okrog 60 bolnikov in ostarelih na domu in jim podelili zakramente. Zelo veliko je bilo osebnega pogovora z misijonarji in spovedi.
Misijonarjem in tudi vsem, ki ste se odzvali vabilu na misijon, se lepo zahvaljujem.

100. ROJSTNI DAN
V nedeljo, 22. 11. je dopolnila sto let naša najstarejša župljanka Olga Žonta. Iskrene čestitke.

SREČANJA V TEM TEDNU
V ponedeljek, 23. 11. ob 19:00 bo družabno srečanje za čistilke in krasilke.
V torek, 24. 11. ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino. Obdelovali bomo temo o Sodomi in Gomori (1 Mz 18-19, 29).
V četrtek, 26. 11. ob 20:00 bo srečanje za tajništvo ŽPS.

ADVENTNA DELAVNICA
V petek, 27. 11. bo na župnijskem dvorišču adventna delavnica od 15:00 do 17:00.

SKUPNA OZNANILA

TEDEN KARITAS
Do prihodnje nedelje si še posebej prizadevamo za dobrodelnost preko Župnijskih in Škofijske karitas. Miloščina prihodnje NEDELJE KARITAS bo prav za pomoči potrebne. Hvala vsem dobrotnikom!

POPOLDANSKE  MONTESSORI URICE
JANUARJA 2010 se bodo v prostorih Hiše otrok Frančiška Sedeja začele IGRALNE URICE po metodi montessori, namenjene otrokom v starosti 3-6 let.
Otroci bodo prek igre razvijali svoje čute, krepili gibalne sposobnosti, bogatili besedni zaklad, se pripravljali na pisanje in branje, se spoznavali z osnovami matematike ter odkrivali skrivnosti narave. Imeli bodo možnost likovnega in glasbenega ustvarjanja in prijetnega druženja s sovrstniki. Otroke bomo prek pesmi in igre uvajali tudi v tuji jezik (angleščina).
Potekale bodo ob sredah od 16.30 do 18.00.
Prispevek staršev bo 66 evrov za 3 mesece.
Prijave do konca tega koledarskega leta: franciskova.hisaotrok@gmail.com ali po telefonu 040 429 358 (Metka).

PRILOGA – STR. 1

PAPEŽ PIJ XII. IN NACIZEM (3)

RAZISKOVALEC PIERRE BLET
V glavni hiši patrov Jezuitov v Rimu živi zgodovinar Pierre Blet. Zdaj je že kakšno leto na vozičku, obdan z računalnikom in kupi knjig ter dokumentov, predvsem onimi okrog papeževanja Pija XII. P. Bleta ohranjata vitalnega bister razum in trden spomin. Gre za strokovnjaka iz skupine raziskovalcev polpretekle cerkvene zgodovine, zlasti v času pred Drugo svetovno vojno in neposredno po njej do smrti Pija XII. in še nekaj čez.
Minuli petek, 20. novembra, je  P. Blet obhajal 91. rojstni dan.
Medtem, ko smo se v naših Oznanilih seznanjali s papežem Druge svetovne vojne, Pijem XII. in mimogrede spregovorili o obtožbah, ki so si jih izmišljali na Vzhodu in jih potem prepisovali na Zahodu, po katerih naj bi Pij XII. simpatiziral, če že ne sodeloval z nacizmom in se pred njim potuhnil, so se spomnili strokovnjaka, ki je sodeloval pri objavi kar 12 zajetnih knjig, od katerih šteje vsaka okrog 1000 strani, v katerih je zbrana dokumentacija vatikanskega arhiva, z namenom da se razčisti življenje in medvojna vloga Pija XII.
Naslov ugledne dokumentacije, mimo katere ne more noben raziskovalec je: Actes et documents du Sainte Siège relatifs à la Seconde Guerre Mondiale.

VPRAŠANJE OKROG PIJA XII. SE JE ZAOSTRILO,
ko so neposredni poznavalci Pija XII. predlagali Cerkvi, naj se ne ustraši napadov, ker je bil medvojni papež zares velik in svetniški, pač pa naj čim prej pripravi, kar je potrebno, da začne uraden postopek razglasitve Pija XII. za blaženega. Zato pa je bilo potrebno kritično proučiti pričevanja in zlasti dokumente, hranjene v Vatikanu in tudi v Nemčiji, kjer je shranjenih kakšnih sto pisem, ki jih je Pij XII. pisal Nemški škofovski konferenci.
Spričo nakopičene strupenosti na račun Cerkve ob lažeh o Piju XII. je odločil papež Pavel VI., naj strokovnjaki pridejo dejstvom do dna. Sled k tajnim dokumentom je zgodovinarjem pokazal tedaj še živeči tajnik Pija XII., Robert Leiber.
Študij dokumentacije je potrdil, kar so poznavalci vedeli, da je vodil Pij XII. tudi tajno diplomacijo, s katero je reševal zlasti preganjane Jude. Bil pa je obenem previden, da ne bi spravljal v nevarnost ostale Jude in kristjane.

ODGOVOR
Pierre-a Blet-a so vprašali, kaj bi lahko še prišlo na dan v zvezi s Pijem XII.
Odgovoril je: »Nič!« Vse je zajeto v onih dvanajstih knjigah, ki so vsakomur dosegljive. Potem pa nadaljeval: »Rad bi dodal še nekaj, o čemer se nikoli ne govori: v deželah, ki so si jih nacisti podredili posredno kot Slovaško in Madžarsko, je bila deportacija mnogih Judov zaustavljena po papeževem posredovanju… zdaj so znana nova dejstva… veliko ameriških Judov podpira beatifikacijo… bil je predhodnik 2. vatikanskega koncila.«

Po Zenitu Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM

IVAN ROJEC

ŽIVLJENJE
    Rodil se je leta 1866 v Trstu, a se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Sovodnje, kjer je dovršil osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, tam je bil v bogoslovju in 1890 postal duhovnik.
    Eno leto je bil semeniški duhovnik, štiri leta kaplan v Solkanu. Od 1894 do 1907 je bil kurat v Biljah, nato župnik v Mirnu do 1915, kjer je preživel svoja najplodnejša leta kot duhovnik in prosvetno - socialni delavec. In še njegova zadnja življenjska postaja: Tolmin, do smrti leta 1928. Mož širokega obzorja, odkritega, vedrega in duhovitega značaja, odločne možatosti, velikopotezen in neutruden. Kot dijak se je zanimal za prosvetna, socialna in gospodarska vprašanja. Duhovno je rastel iz šole dr. A. Mahniča (bil je sodelavec pri reviji Rimski katolik) in prijateljstva z dr. Janezom E. Krekom.
   
V SLUŽBI POTREBNIH
    Širokopotezno socialno-gospodarsko delo na zadružni osnovi je začel v Biljah. Tam je 1898 ustanovil zadružno opekarno, s katero je položil temelje opekarski industriji in hkrati vzgajal delavce v zadružni zavesti. Na Dombravi pri Prvačini je zgradil in uspešno uredil nadškofijsko opekarno. Biljencem je  oskrbel tudi Posojilnico. Z dr. Ličanom je pripomogel k nastanku Kmetijskega društva v Šempetru.
    V Mirnu je ustanovil Čevljarsko zadrugo, sezidal zadružno delavnico z nad sto, a kmalu s 300 delavci. Tako je iz bednega položaja dvignil mirenske čevljarje. Delavsko razredno zavest je hotel dvigniti in delavčeve pravice zaščititi z ustanovitvijo podružnice Jugoslovanske strokovne zveze v Mirnu - prva tovrstna organizacija na Goriškem. V Mirnu je postavil vzoren prosvetni dom. Pri volitvah 1913 so ga izvolili za svojega poslanca v goriški deželni zbor.
    V Tolminu je bilo njegovo delovanje  najprej usmerjeno k lajšanju tegob, v katerih so se znašli njegovi farani zaradi prve svetovne vojne. Posredoval je, da je bil Tolmincem  prihranjen grenki kruh begunstva.
    Rojčevo srce se je kmalu začelo razdajati tudi beguncem. Nadškof Sedej ga je imenoval za škofijskega komisarja in vizitatorja begunskih taborišč. V tej vlogi je obiskal mnoga begunska taborišča do Prage, tolažil in delil podporo slovenskim, furlanskim in italijanskim beguncem. Ob koncu vojne se je z enako vnemo posvečal italijanskim ujetnikom.
    Da bi po vojni pomagal stiskanim, je posredoval po mnogih uradih. Načrtoval je zadrugo za pletenje soškega bičja…

DUHOVNIK
    Trudil se je za obnovitev in poživitev Marijinega romarskega svetišča na Mirenskem Gradu in poskrbel, da so tja prišli lazaristi. V Tolminu je 7. in 8. septembra 1924 organiziral veličasten evharistični kongres, ustanovil Marijino družbo za dekleta in žene. Boril se je za narodno in cerkveno avtonomijo, bil tarča fašistov. Napisal je tri knjige. Bil je član raznih  društev in prejel več cerkvenih priznanj.

 

Vinko Paljk - po SPBL

PRILOGA STR. 3

PRIČAKUJEMO

TA TEDEN
pripravimo družinski adventni venček.
Posvetimo mu dovolj časa, da bo za nas pomemben. Majhni, predšolski otroci, otroci prvega triletja in čez to starost morajo biti pri tem opravilu zraven. Kar pomeni, da venčka ne moremo kratko prinesti s trga, pač pa ga aranžiramo glede na prostor, v katerem se bomo ob njem zbirali.
Dogovorimo se, kdaj bomo imeli skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje ob istem času. Če se le da! Če ne zmoremo biti vsak dan skupaj, se dogovorimo za vsaj kakšen termin med tednom.
Nikoli ne začenjajmo slavja, ne da bi se nanj pripravili. Ne bodimo zakrni, ne podcenjujmo našega »biti skupaj« pa naj bomo sami odrasli ali odrasli z otroki in doraščajočimi.

KAKO ZAČNEMO?
Poskrbimo za:
-    vzdušje tišine,
-    tih pogovor in dogovor o poteku slavja (bomo zapeli? Brali? Kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo ugasnil svečo(e)?
-    tih pogovor o poteku slavja je enakovreden samemu slavju (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – tudi tak, ki nima stika s krščanstvom pa mu predlagamo, naj bo zraven, posluša, morda ugasne svečo…)
 
ZMOREMO!
Kdor še ni imel družinskih slavij, naj se ne ustraši. Ne vdajmo se stiski s časom, ali zaradi podcenjevanja sebe, da tega nismo sposobni izpeljati.
Slavje je dopolnitev adventa in božičnega časa. Če se mu izmaknemo, tvegamo, da bodo manj polni vsi časi življenja.
KOLIKO?
Vrednost slavja ni v njegovi dolžini, ampak v miru, zbranosti in ubranem pričakovanju Božjega vstopa v naše življenje. In v pogovoru! To je smisel slavja.
Glavno besedilo slavja je molitev Angel Gospodov.

PRILOGA STR. 4

IZGUBLJENI IN NAJDENI

MLADI IN KRŠČANSTVO
O pripadnosti mladih Cerkvi in njihovi religioznosti govori knjiga: »Izgubljeni in najdeni: mladi izven Cerkve«. Avtorji knjige pišejo o mladih dvajsetletnih Američanih, ki se ne vključujejo v neko institucionalno religijo in s katerimi nekatere Cerkve poskušajo iskati skupni jezik. Razvrstijo jih v nekaj skupin: 1. tiste ki niso nikoli sodelovali v neki verski organizaciji; 2. v času odraščanja so opustili versko prakso; 3. tisti, ki Cerkvi nasprotujejo; 4. odprti do Cerkve. V knjigi ne govorijo o določeni Cerkvi, ampak želijo z raziskavo izvedeti, kakšen odnos imajo mladi do krščanstva nasploh. Raziskavo so izvajali v letih 2006 do 2008 in je vključevala mlade od 20. do 29. leta. Več kot 50% vprašanih ima visoko izobrazbo, osem devetin pa strokovno. Po rezultatih se mladi zavedajo duhovne razsežnosti (43%), niso pa religiozni. 31% se jih opredeljuje kot duhovno – religiozne, niso pa praktični verniki.

O BOGU
Več kot 60% vprašanih je v otroštvu Cerkev obiskalo enkrat tedensko, kar pomeni, da so takrat bili praktični verniki. »V kaj verujejo?« Štiri petine jih je odgovorilo, da verujejo v obstoj nadnaravnega božanstva. »V katerega Boga verujejo?« Večina jih je odgovorila, da verujejo v svetopisemskega Boga, medtem, ko jih kar 58% smatra, da se svetopisemski Bog ne razlikuje od bogov ali duhovnih bitij drugih religij, kot so islam ali budizem. Glede tega je prepričanje enotno, saj vsi menijo, da je Bog dober. Lahko rečemo, da v prepričanju mladih vlada velika duhovna zmeda.

IZOBRAZBA
94% diplomiranih ali z nižjo strokovno izobrazbo je naklonjenih veri v Boga, v podiplomskem študiju le 79%. Od visokošolskih izobražencev jih samo 53% veruje v obstoj svetopisemskega Boga. Medtem, ko enako prepričanje zastopa 85% z nižjo strokovno izobrazbo. Osebe z nižjo izobrazbo imajo trdnejše prepričanje, da obstoj Boga vpliva na njihovo življenje.

O JEZUSU
Okrog dve tretjini mladih veruje, da je Jezus vstal od mrtvih, 77% pa jih je pozitivno odgovorilo na vprašanje, če vera v Jezusa lahko pozitivno vpliva na njihovo življenje. Da se mladi ne približujejo Cerkvi torej ni problem vere v Boga ali Jezusa.

O CERKVI
73% vprašanih se je strinjalo, da je krščanska Cerkev v družbi pozitivna ustanova. Okrog dve tretjini mladih o praktičnih vernikih meni, da so »licemerci«, 90% jih misli, da so v dobrem odnosu z Bogom, čeprav v Cerkev ne gredo. 89% vprašanih je odgovorilo, da radi poslušajo prijatelje, ki govorijo o krščanstvu. Kljub vsemu jih 46% izjavlja: »Kristjani mi gredo na živce«.

Aleš Rupnik


Zdravniški nasvet
Pivska bratca se med popivanjem pogovarjata, pa reče eden: »Zakaj piješ letošnje vino z zaprtimi očmi?«
»Ker mi je zdravnik rekel, da ga od letos naprej ne smem niti pogledati!«