PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

MARTINOVANJE - PIJANČEVANJE

Sv. Marin je bil škof v francoskem mestu Toursu. Kot mladenič je proti volji svojih staršev postal kristjan. Zaslovel je po dobrodelnosti, tudi v vojaški suknji, saj je polovico svojega plašča podaril beraču. Škofovska službo je sprejel šele, ki je to zahteval 'glasu ljudstva'. Odločno se je boril proti verskim zmotam, do ljudi, ki so zmoti zapadli, pa je bil zelo dobrohoten.  
V Evropi je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov, tudi med Slovenci. Leta 1980 so našteli  12.188 Martinov in  5870 Martin. Skrajšana oblika imena je Tine, Tinek, v »prevodu« Davorin ali Davor. Ženske oblike so Martina, Tina, Tinka in Davorina. Vsi, ki imajo sv. Martina za zavetnika praznujejo svoj god 11. novembra.
V teh dneh se po Sloveniji kar vrstijo martinovanja, zlasti še po vinorodnih pokrajinah. To praznovanje, ki sicer temelji na veselju, da so trte dobro obrodile in da se mošt spremeni v vino, pa je zlorabljeno s pretiranim pitjem, pijančevanjem,  pogosto s hudimi posledicami, ki ugašajo življenja in ljudi zaznamujejo za vse življenje.
Pijančevanje spada med poglavitne grehe in razvade. Razvada je slaba navada, ki vodi človeka v slepo ulico, čeprav je sproti povezana z užitkom, ki pa človeka pripelje v zasvojenost – to je namišljeno potrebo, ki je po naravi nepotrebna in škodljiva. Do razvade pride človek s tem, da je dovolj dolgo »treniral« nesmiselno početje, bodisi na lastno pobudo, bodisi s pridobljenim vzorcem v družini. Pogosto ljudje zaidejo v pijančevanje zaradi nezmožnosti soočenja s problemi, ki lahko izvirajo iz neurejenih medčloveških odnosov med zakonci, v družini, na delovnem mestu. »Nobena strast človeka toliko ne strati in ne poživini kakor pijanost. Pijanci zapijejo pamet, ubijejo sebe, pogosto pa tudi druga«, pravi blaženi škof Anton Martin Slomšek.
Praznovanje sv. Martina, tudi »Martinovanje«i naj nas spodbuja k dobrodelnosti in vodi k  zmernosti in kulturi pitja.  Sveti Martin, prosi za nas!
p. Bernard Goličnik

KAPELA

FRANČIŠKOVI OTROCI
Po uspešnem startu se skupina Frančiškovih otrok dobi na drugem srečanju v soboto 21. novembra ob 9:30. Vabljeni otroci, ki želite spoznati Boga, kakor sta ga spoznavala sv. Frančišek in sv. Klara.

SEJA ŽPS
bo v četrtek, 19. novembra ob 19:45.

GOD SV. CECILIJE – 22.11.
Pevkam in pevcem, zborovodjem ter vsem ljubiteljem cerkvenega petja ob godu sv. Cecilije iskreno čestitamo z željo, da bi še naprej veselo in radostno prepevali Bogu v slavo in sebi ter drugim v veselje.

RAJNI
Na pokopališču v Šempetru pri Gorici smo se v sredo, 11. 11. poslovili od rajnega Jožeta Kolavčiča (82), Ul. 9. junija 25. Naj si po težki bolezni spočije pri Bogu.

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE
Jutranje maše, oznanjene med tednom, opravlja g. župnik Rafko v kraju začasne odsotnosti.

STARŠI
V soboto 21. novembra vabimo starše tretje triade od 9:00 do 12:00 v delavnico z naslovom: DRAGA MAMA IN TATA, BILO JE LEPO…  S starši birmancev se bomo tudi pogovorili o nadaljnjem programu.
Vzemimo si čas in lepo vabljeni!

SPOVED – v petek
V petek od 16:30 do 18:30 bo g. Cvetko, župnik v Kromberku, v cerkvi na razpolago za sv. spoved pred praznikom. Lepo vabljeni!

KRISTUS KRALJ - ŽUPNIJSKI PRAZNIK
    PREDLOG ČAŠČENJA SRT za skupine je na oglasni deski. Če le moremo, pridemo za praznik v cerkev najmanj dvakrat: za mašo in čaščenje Rešnjega Telesa.
    SKLEPNO BOGOSLUŽJE ob 17:00 bo vodil g. škof Metod.
    PO SKLEPU BO G. ŠKOF BLAGOSLOVIL prostore Hiše otrok.

OB GODU SV. CECILIJE  22. 11.
Ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem bogoslužnim sodelavcem, v prvi vrsti organistom, pevovodjem, pevcem in animatorjem petja.

ŽPS
Župnijski pastoralni svet se sestane v ponedeljek 23. novembra ob 19:30. Lepo vabljeni!

BIRMANCI
Birmanske skupine začnejo s praznikom Kristusa Kralja z delom po domovih. Vsaka skupina se dogovori za svoj urnik.
Glede gradiva in terminov se pogovorimo s starši v soboto 21. novembra v okviru delavnice za tretjo triado. Srečanj s starši birmancev ne bo pred koncem januarja.
Pri maši na praznik ob 17:00 prejmejo birmanci iz škofovih rok vsak svoj izvod Svetega pisma.

UPOKOJENCI IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na novembrskem srečanju v sredo ob 17:00.

KARITAS
Na zadnji strani tiskanih Oznanil se seznanimo z dejavnostjo POTREBUJEM-PODARIM.  

KRST
V nedeljo 08. 11. 2009 je bile krščen Vid Zavadlav, sin Radivoja in Elene Ušaj. Voščimo Božjega blagoslova!

KROMBERK IN VOGRSKO

STARŠI IN OTROCI
Radi prihajajmo in sodelujmo pri verouku, pa tudi pri nedeljski maši!

BIRMANSKI KANDIDATI
Prosim vas, da bolj resno zastavite pripravo na zakrament zorenja v veri, tako s sodelovanjem pri maši, kot tudi z delom po skupinah na domovih!

RAJNI
Na Vogrskem smo 23. oktobra cerkveno pokopali Vido Simčič, št. 171, v Kromberku pa 27. oktobra Antona Jamščka, Damber 38. Gospod, daj jima večni pokoj! V novembru se radi spomnimo naših rajnih z molitvijo in z darovanjem za maše.

SOLKAN

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
je zadnja nedelja v cerkvenem letu, letos 22. novembra. Potrudimo se za praznično mašo ob 10:00 ali 18:00. Ta dan je v naši župniji tudi CELODNEVNO ČEŠČENJE Jezusa v sv. hostiji. Letos, ko se pripravljamo na Slovenski evharistični kongres res »celodnevno«, 24 ur, ker bo tudi ponoči s sobote na nedeljo. Za nočne ure ste se zapisali na razpored v cerkvi; lahko se še kdo pridruži.

Razpored češčenja med dnevom je ta:
11:00 možje
11:45 mladi in 9. r.
12:30 kdor more
13:30 Jezusova mala šola in 1. r. s starši
14:00 3. in 4. r. s starši
14:30 2. r. s starši
15:00 5. in 6. r. s starši
15:30 7. in 8. r. s starši
16:00 žene
17:00 pevci
17:30 pete litanije
18:00 sv. maša
Že med tednom razmislimo, kako si bomo rezervirali tisto uro ali pol ure, ko se bomo pri Jezusu spočili in okrepili za življenje. In tudi prosili za mnoge potrebe.
 
HVALA ZA DAR
na zahvalno nedeljo (495 €) za potrebe naše škofije.
 

ŠEMPAS – OSEK

PEVSKE VAJE
Predšolski – otroški zbor se zbira v Šempasu v zakristiji vsako soboto ob 10:00 (tudi ob pripravi na srečanje s sv. Miklavžem).
Otroško – mladinski pevski zbor ima celodnevno srečanje v soboto, 21. novembra v veroučni učilnici.
S pevci župnijskega pevskega zbora se ob godu sv. Cecilije po pevskih vajah na družabnem srečanju pogovorimo v petek, 20 novembra.

SREČANJA S STARŠI
S starši 6. razreda se srečamo v ponedeljek, 16. novembra, 5. razreda v torek, 17. novembra in 4. razreda v sredo, 18 novembra.
Za starše 2. razreda bo srečanje v ponedeljek, 23. novembra in 1. razreda v torek, 24. novembra.
Vsa srečanja so v Šempasu v zakristiji ob 19:00.

BIRMANCI
Po včerajšnjem srečanju birmancev in staršev v konkatedrali se z birmanci srečamo v soboto, 21. novembra ob 17:00 v zakristiji v cerkvi v Šempasu. Pogovorili se bomo o poti priprave na birmo in pripravili sodelovanje pri maši na nedeljo Kristusa Kralja, ko se bodo birmanci predstavili župniji in jim bodo starši izročili Sveto pismo

ŠEMPETER

MISIJON V ŠEMPETRU
V Šempetru se je v petek, 13. 11. začel misijon. Danes, 15. 11. imamo tudi celodnevno češčenje in srečanje za starejše in bolne ob 15:00.
Sv. maše z nagovorom so med tednom ob 8:00 in 18:00. Vsak dopoldan obiskujemo bolne in starejše župljane po domovih.
Od ponedeljka do srede bo od 15:00 do 17:00 priložnost za pogovor z misijonarjem. Od četrtka do sobote bo prilika za spoved od 16:00 do 18:00. Med spovedovanjem bo izpostavljeno Najsvetejše.
Pred nami so srečanja: v ponedeljek ob 19:00 za župnijske sodelavce, v torek ob 20:00 za može in fante, v sredo ob 20:00 za samske, razporočene in ovdovele, v četrtek ob 20:00 za zakonce, v petek ob 20:00 za mladino, v soboto od 9:00 do 12:00 za vse veroučence, ob 20:00 za mlade zakonce in starše veroučencev. V nedeljo bo sklep misijona ob 8:00 in 10:00.
Vabljeni ste na misijon v Šempeter tudi iz drugih župnij.

SKUPNA OZNANILA

TEDEN ZAPOROV 2009
bo od 15. – 21. novembra. Geslo: Oklenimo se upanja. V svojih molitvah se torej v tem tednu spominjamo zapornikov, njihovih družin, žrtev, varnostnikov in vseh povezanih z zaporniško problematiko.

MARIJINO PRIKAZANJE URŠULI
V nedeljo 15. 11. bodo ob 18:00 v Kulturnem domu v Grgarju otroci dramske skupine KD uprizorili igro s tem naslovom – kot sklep župnijskih praznovanj ob 470-letnici  prikazanj na Sv. Gori in ob župnijskem prazniku sv. Martina. Vabljeni!

KARITAS
POTREBUJEM – PODARIM
V konkatedrali (in še kje drugje) poteka na oglasni deski Karitas dobro uveljavljena izmenjava z naslovom potrebujem-podarim. Gre predvsem za stanovanjsko in kuhinjsko opremo. Kdor kaj potrebuje ali podarja, nalepi na oglasno desko listek s svojo prošnjo  ali pripravljenostjo za podaritev. Vedno naj pripiše svojo telefonsko številko ali naslov pa tudi datum prošnje, oziroma ponudbe.
Skrbnica te izmenjave je ga. Nada, tel. št. 031/ 638-587.
Hvala prosilcem in darovalcem ter povezovalki!

SREČANJE ORGANISTOV IN ZBOROVODIJ
Srečamo se v soboto, 28. novembra ob 19:30 v konkatedrali. Vabimo vse, da se pogovorimo o nosilcih in izpeljavi skupnih projektov.

 

PRILOGA – STR. 1

PAPEŽ PIJ XII. IN NACIZEM (2)

IZ OČI V OČI

Preden je Rimljan Eugenio Pacelli postal papež Pij XII., so mu po mašniškem posvečenju naložili odgovorne službe. Kmalu so ga povabili v vatikansko diplomacijo. Iz oči v oči je spremljal vzpon fašizma v Italiji, nacizma v Nemčiji in posredno komunizma na Vzhodu. 20. aprila 1917 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Nemčiji. Pij XI. je želel, naj se uveljavljeni diplomat vrne iz Nemčije in prevzame februarja 1930 Državno tajništvo Rimske kurije, nalogo vatikanskega zunanjega ministra. 
Tako se je vrnil iz Nemčije tri leta preden je zavladal Hitler s svojim zločinskim strojem.

PRED SPOPADOM
Prevzel je vodenje vatikanskega Državnega tajništva v času, ko so se nagrmadile mednarodne napetosti. Fašizem v Italiji je bil v polnem zagonu, nacizem pa je že osvojil miselnost večine nemških množic v Nemčiji (Hitler je zmagal na volitvah leta 1933!) in se že  pripravljal, da pomendra Evropo.
Po smrti Pija XI. je bil izvoljen 2.3.1939 za papeža njegov Državni tajnik, ki je privzel ime Pij XII.
Ob vsaki priložnosti je svaril pred vojno. Še danes je v svetovnem spominu njegov radijski nagovor 24. avgusta 1939, ko je vzkliknil: »Nič ni izgubljeno z mirom; vse je lahko izgubljeno z vojno!« Dober teden za tem je Hitler že napadel Poljsko, po dveh dneh sta stopili v vojno Francija in Anglija. Vnela se je Druga svetovna vojna.

POGLED NAZAJ
S podporo poznejšega Pija XII., je v avgustu 1932 Katoliška Cerkev izobčila iz Cerkve  voditelje nacistične stranke z utemeljitvijo, da nacizem zastopa protikrščanske ideje in širi rasizem.  Nemška škofovska konferenca je objavila dokument z pozivom, naj kristjani odklonijo nacizem. Kristjanom je bilo znova prepovedano včlanjevanje v nacionalsocialistično stranko.
Ko je prišel v januarju 1933 Hitler na oblast, so nemške katoliške organizacije razširile letak z naslovom Resno opozorilo v težkem trenutku, v katerim so ugotavljali, da je nacizem katastrofa za ves narod.

KAR IN KOLIKOR
je mogel je Pij XII. reševal. Fašistične Italije ni prepričal, da ne bi vstopila v vojno na strani Hitlerja (10.06.1940). Papeževi medvojni nagovori, zlasti za Božič, so še danes klasične podlage govorov in molitev za mir in spravo.
Leta 1942 je papež podprl združbo, v kateri so bili tudi katoliški in protestantski duhovniki, nemški disidenti in demokrati z namenom, da preprečijo naraščanje zla tako, da bi naredili atentat na Hitlerja. S tem v zvezi je dal Vatikan zaveznikom zagotovila, toda Angleži niso pristali, da bi podprli načrt zoper Hitlerja in načrt  je propadel…
Judje, ki so bili s komunisti največji kritiki Pija XII., danes priznavajo, da je Cerkev pod Pijem XII. rešila pred smrtjo več ljudi kot skupno vse druge človekoljubne organizacije in države.

zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM

ALFONZ BERBUČ

    Svetniški duhovnik je največji dar, ki ga Bog more dati ljudstvu. Takšen dar je bil šempetrski župnik Alfonz Berbuč.
    Izšel je iz uradniške družine. Rodil se je v Kanalu 6. 2. 1892. Osnovno šolo je obiskoval v Ajdovščini in gimnazijo v Gorici. Nadškof Sedej ga je poslal v Innsbruck, da bi na tamkajšnji univerzi dovršil bogoslovne nauke. Duhovniško posvečenje je prejel v Innsbrucku 15. 7. 1916. Po kobariškem porazu  se je vrnil na Primorsko. Služboval je kot kaplan v Kanalu (1918-1920) in v Črničah (1920-1925). Nato je nastopil službo vikarja v Štomažu (1925-1928) in končno, od 1. 11. 1928 dalje, kot župnik v Šempetru pri Gorici. Po 29 letih zglednega pastirovanja v Šempetru je umrl 3. 7. 1957.
    Župnik Berbuč, tako skromen, tih in ponižen, je skrival v svoji notranjosti izredno bogastvo milosti in znanosti. Bil je asketično in znanstveno temeljito zgrajen, zares »dober božji služabnik« in nič manj požrtvovalen narodni delavec.
    Kot mož globokega duhovnega življenja je imel čudovit vpliv na duše, ki so se voljno prepustile njegovemu vodstvu, tako da je povsod, kjerkoli je deloval, visoko dvignil versko življenje. V Šempetru je po prvi vojni sezidal novo cerkev, oskrbel orgle in zvonove.
    Njegova apostolska vnema ni poznala mej, zato je krepko posegal tudi v javno življenje. Kot kaplan v Črničah je sodeloval pri Vrtcu, pri Zborniku svečenikov sv. Pavla in pri drugih katoliških revijah in listih. Po drugi vojni je bil soustanovitelj Slovenskega Primorca.
    Vsestransko je podpiral Goriško Mohorjevo družbo. Zanjo je sestavil dva molitvenika: Molimo za odrasle in Z Bogom za mladino. Molitvenik Molimo (1931) se je med ljudstvom zelo priljubil in doživel več izdaj, prav tako Z Bogom. - Si ne moremo predstavljati, kaj je pomenil slovenski molitvenik v času, ko je bila slovenščina izrinjena iz javnosti.
    Leta 1939 je bil izvoljen za podpredsednika Goriške Mohorjeve družbe. Za tisk je pripravil evangeljsko harmonijo Blagovest, ki je ležala v zapuščini dr. Josipa Ličana. Prvi del je izšel 1939 z Mohorjevimi knjigami, drugi del pa je bil zaplenjen (1940). Marca 1944 je kot podpredsednik sklical sejo odbora GMD in tako obnovil družbeno delovanje. Tudi po priključitvi se je prav do smrti živo zanimal za usodo in za delo tako drage mu Goriške Mohorjeve družbe..
    Bil je na razpolago raznim dejavnostim v goriški nadškofiji. Za duhovnike je več let vodil mesečne duhovne obnove na Kostanjevici. Nadškof Margotti ga je pritegnil k osrednjemu škofijskemu vodstvu in mu poveril službe voditelja Apostolske zveze duhovnikov, sinodalnega spraševalca, člana komisije za cerkveno umetnost. Ko je bilo 1946 obnovljeno malo semenišče v Gorici s slovensko gimnazijo, je Berbuč postal spiritual in profesor verstva v malem semenišču ter profesor moralne teologije za slovenske bogoslovce v velikem semenišču.
   

PRILOGA STR. 3

ČAD – KOT VZOREC

NEKAJ PODATKOV
Čad (francosko Tchad) je država v Srednji Afriki. Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga imenujejo tudi »Mrtvo srce Afrike«. Prestolnica  je N'Djamena, prebivalcev ima čez 10.146.000  v več kot 200 različnih plemenskih in jezikovnih skupinah. Čad je bil francoska kolonija, samostojen je postal leta 1960.   Po dohodku je država na svetovni lestvici na komaj 128. mestu.
Uradna jezika sta francoščina in arabščina.
Najbolj razširjena vera pa je islam.

ŠKOFJE  OBTOŽUJEJO
Čad ima, tako kot Afrika nasploh, veliko naravnih bogastev in ogromne možnosti za razvoj, toda kaj pomaga, če je skupaj z ostalo Afriko ujet v nenehne spopade, bolezni ter uboštva vseh vrst.
Poleg teh težav, ki pestijo Čad, kakor večino afriških držav, naštevajo čadski škofje še druge, ki zavirajo napredek: nesposobna in zato slaba javna uprava, splošno nespoštovanje zakonov, nasilje vseh vrst, nizka izobrazba predvsem po krivdi slabega osnovnega šolstva.
V še globljo stisko pa spravljajo ljudi multinacionalke z naraščajočim  ropanjem rudnih bogastev, na kar opozarjata zlasti dva čadska škofa, ki ugotavljata, da afriška naravna bogastva vzbujajo pohlep in trenja med svetovnimi silami, od katerih so v tej deželi najbolj agresivne Francija, Združene države Amerike in Kitajska. Posledica teh napetosti so ropanje neizmernih afriških rudnih bogastev na eni strani in neizmerna revščina Afričanov na drugi.

ČAD MED DESETIMI NAJREVNEJŠIMI DRŽAVAMI NA SVETU
Med 175 analiziranimi državami na svetu, je Čad na komaj 165. mestu,  54% ljudi živi pod pragom revščine z manj kot dvema dolarjema na dan, elektriko ima samo 1% prebivalstva in samo 29% ljudi ima pitno vodo, šest ljudi na deset (60%!) zaostaja v razvoju, kar zadeva smrtnost, zdravje, izobrazbo in možnost, da bi si pomagali sami.
Škofje navajajo naftno bogastvo. Tako domača vlada kakor Svetovna banka sta prepričala večino ljudi, da zaradi črpanja nafte ne bo trpelo okolje in da bodo s prodajo nafte odpravili revščino. Svetovna banka je dala denar in 10. okt. 2003 je Čad vstopil v krog držav izvoznic nafte…

ZDAJ PA NIHČE NE VE,
koliko sodov nafte načrpajo vsak dan v Komu. Pravijo, da 220 tisoč, drugi da čez 300 tisoč. Prvoten načrt je določal, da bodo črpali nafto na 300 črpališčih, danes jih je gotovo 5 x več. Naj bodo cene nafte na svetovnih tržiščih še tako visoke, jo multinacionalke plačujejo po fiksni ceni… Če so živeli ljudje pred prihodom multinacionalk v tistih krajih v revščini, živijo danes v najgloblji mizeriji…
Nihče več ne ve odgovora na vprašanje: »Komu pripadajo afriška bogastva?«
Kako hude stvari se dogajajo, če si prirejamo pravila gospodarjenja…

Ob Sinodi Afriških škofov zbral po Zenitu Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

KRIŽ V JAVNIH PROSTORIH

SPORNA ODLOČITEV SODIŠČA
Kardinal Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference je ob odločitvi Evropskega sodišča, ki na zasebno pritožbo zahteva umik križa iz vseh javnih prostorov opozoril, da ta odločitev ne upošteva zgodovinske in kulturne dediščine Italije ter da predstavlja načelni napad na svobodno izpovedovanje vere.
Iz pravnega vidika je odločitev Evropskega sodišča sporna, pravi Carlo Cardia, profesor cerkvenega prava na univerzi »Roma Tre«.
Najprej je vprašljiva že pristojnost tega sodišča, saj Sodišče nima pooblastil o takšni presoji (razen v res izrednih primerih), ker sicer to vprašanje spada v pristojnost posameznih držav.

VSEBINA
Sporna je tudi vsebina sodne odločbe, v kateri je križ označen kot: »Tuj simbol, ki razdvaja javno mnenje in omejuje svobodo vzgoje«. Taka presoja je zgolj ideološka.  »Kdo lahko pomisli, da nas simbol križa lahko razdvaja in ogroža?«, se sprašuje dr. Cardia.

LAIČNOST
V času francoske revolucije (1789) bi bila taka odločitev popolna. V imenu laične države in uničevanja krščanskih znamenj, so si takrat revolucionarni ideologi zamislili »božanstvo razuma«, ko ljudje verujejo v vse (in nič!). Danes pa je taka odločitev Sodišča preživela in je znamenje podpihovanja napetosti v ostrem boju med državo in Cerkvijo. Danes živimo vendar v okolju »vključujoče laičnosti«, ki sprejema druge in nikogar ne izključuje.

DEMOKRACIJA IN SOOČENJE
Ameriška demokracija, ki sprejema verske skupnosti in njihove simbole, kot obogatitev ameriške civilizacije omogoča, da religije uživajo najširšo javno, politično in družbeno  podporo. Njihovo delovanje je zaželeno, saj država ne zmore vsega, pa se zaradi tega nihče ne vznemirja.
Pač pa odločitev Evropskega sodišča odpira javno razpravo, ki mora voditi k soočanju in dialogu. Verski simboli predstavljajo del naše celovite identitete. Zato je pomembno vprašanje, kako se bomo o znamenjih in verskih držah sploh pogovarjali in odločali.

SREČANJE PAPEŽA Z UMETNIKI

Povabilu na srečanje papeža Benedikta XVI. z umetniki 21. novembra v Vatikanu se je odzvalo 260 umetnikov. Razdeljeni so v skupine: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, književnosti in pesništvo, glasba in petje, ples, film, gledališče, fotografija. To bo, kot je povedal nadškof Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, »globalno srečanje« sveta kulture s Cerkvijo, ki je z umetniki v stalnem dialogu in so prav zato povabljeni ljudje različnih narodnosti, religij in svetovnih nazorov. Od povabljenih povabila ni nihče zavrnil zaradi ideoloških ali religioznih pomislekov. Srečanje s svetim očetom v Sikstinski kapeli se bo začelo in zaključilo z izvedbo izbrane glasbe, še prej bodo obiskali Zbirko moderne in sodobne umetnosti v Vatikanskih muzejih. Osrednji del pa bo nagovor svetega očeta.

Aleš Rupnik


Zaradi staršev
Učiteljica vpraša Alena: »Povej, zakaj morate otroci hoditi v šolo?«
»A zakaj?«
»Da.«
»Zato, da imajo starši vsaj malo miru pred nami.«