PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

HVALA … NI ZA KAJ … NA KMETIJI

HVALA
Ob vsem, kar v življenju prejemamo, se moramo najprej vprašati, če znamo iskreno reči hvala. Včasih so otroke učili, naj se zahvalijo. Pa pogosto doživim, da me niti otroci, ki k nam prihajajo h katehezi ob srečanju na cesti ne pozdravijo. Hvala. Ni za kaj: predvsem, dragi starši in vzgojitelji, ko doživljam, da me ljudje, ki so pri nas na delu iz nekdanjih jugoslovanskih republik in bivajo v stavbah okrog župnijske cerkve, lepo pozdravijo. Spet lahko rečem: Hvala, prijazni ljudje.

NI ZA KAJ
Za kaj? To je pomembno vprašanje. Velikokrat si mislimo, da nam nekatere stvari v življenju kar pripadajo. Razmislimo samo o našem šolskem, vzgojnem sistemu, ki govori o »šoloobveznih otrocih«. Ali ni možnost šolanja v današnjem globalnem svetu privilegij, priložnost, da postaneš nekdo, osebnost. Hvala vzgojno izobraževalni sistem. Ni za kaj.
Podobno je pomembno v težavnosti sedanjega trenutka vprašanje zaposlitve, imeti službo, delo (MIP, HIT, Iskra Avtoelektrika, druga podjetja…), kar ni samoumevno. V mislih imam vse, ki so prekinili svoje izobraževanje in se na hitro zaposlili v svetu igralništva in zabave in bodo jutri ostali brez zaposlitve (tisti, ki so pridni in inteligentni bodo delo mogoče še lahko dobili) lahko rečejo skupaj z nami: Hvala, da nas velikodušno zavajate. Ni za kaj.

NA KMETIJI
Pa smo doma. Kmetija slavnih je lahko samo šibek odraz naše družbene stvarnosti, kjer je mnogo obvoznic in nepomembnih vprašanj, ki nas vodijo mimo strateških odločitev, ki bi jih morali v tem trenutku sprejeti za dobro vseh. Živimo v okolju, kjer je »privilegiranim« dovoljeno vse in si tudi privoščijo. Drugi pa čakamo, če nas bo kdo podprl: poleti smo imeli v Novi Gorici Oratorij (udeleženih 100 otrok), pa je Mestna občina zavrnila vlogo za pomoč pri izpeljavi projekta… Gre za naše konkretne projekte v našem okolju. Sicer je pa že prvo ali drugo razrednost lepo opredelil predsednik države. To pa ni več kmetija, kjer se nekaterim pač ne ljubi delati, pa vseeno uživajo, ampak je običajna »štala«. Hvala. Ni za kaj.

Aleš Rupnik

KAPELA

HVALA
Beseda HVALA je večkrat zapisana na tem mestu. Naj bo ob zahvalni nedelji še enkrat. HVALA, ker ste z nami brati frančiškani v molitvah in nas podpirate tudi z materialnimi darovi ter s svojim služenjem pomagate, da zmoremo vse naloge v samostanu in župniji. Vsak torek molimo še posebej za vse vas dobrotnike. Naj Vam bo dobrotni Bog za vse bogat plačnik.

BIRMACI
Začetek skupne priprave – glej skupna oznanila. Naši birmanci pa bodo prihodnjo nedeljo, 15. novembra  pri sv. maši ob 10. uri prejeli Sveta pisma.

POGREBA
Na pokopališču v Stari Gori smo se s pogrebno sv. mašo poslovili od dveh naših župljanov: 20.10. do pokojne Albine Mazora (77), Pinka Tomažiča 8, in 22.10. od pokojnega Jožefa Kacina (74), Stara Gora 16. Večna luč naj jima sveti, naj počivata v miru - Amen!

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE
Maše, ki so oznanjene med tednom kot jutranje, opravlja g. župnik Rafko v kraju začasne odsotnosti. Zahvaljuje se tako za povezanost z mašnimi nameni kakor za molitev.

STARŠI
V soboto 14. novembra vabimo starše drugega triletja od 9:00 do 12:00 v delavnico z naslovom: TRDEN ALI NALOMLJEN OTROK?  Animatorji bodo poskrbeli za varstvo.
Vzemimo si kakovosten čas zase in lepo vabljeni!

KRISTUS KRALJ - ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Čez 14 dni bo praznik Kristusa Kralja (letos 22. nov.). Načrtujmo, da bomo za praznik naše župnije doma. Obhajamo 29. obletnico blagoslova temeljnega kamna naše cerkve, predvsem pa 27. letnico njene posvetitve ter 5. obletnico proglasitve konkatedrale. Če le moremo, pridemo za praznik v cerkev najmanj dvakrat: za mašo in čaščenje Rešnjega Telesa. Sklepno somaševanje ob 17:00 bo vodil g. škof Metod.

BIRMANCI
Birmanske skupine začnejo s praznikom Kristusa Kralja z delom po domovih.
S starši birmancev se pogovorimo glede gradiva in terminov v soboto 21. nov. v okviru delavnice za tretje triletje z naslovom: DRAGA MAMA IN TATA, BILO JE LEPO… Spričo stiske, v kateri smo se znašli, odpovedujemo druga srečanja s starši birmancev.
Novogoriško okrožje, skupaj starši in birmanci, pa se zbere pri nas prihodnjo soboto, kakor smo že oznanili.
Pri maši na praznik ob 17:00 prejmejo birmanci vsak svoj izvod Svetega pisma iz škofovih rok.

KRSTA
V nedeljo 25. 10. 2009 sta bila krščena:
Jakob Kralj, sin Mihe in Miroslave Razpet in Oliver Zuodar, sin Ermanna in Erike Testen. Naj ju Bog blagoslavlja!

POGREB
Na Stari gori smo se poslovili 03. nov. od Cirila Pagona (79) z Delpinove ulice.  Naj počiva v Gospodu!

KROMBERK IN VOGRSKO

SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem, sveti Just, je godoval 3. novembra. Ob današnji šagri imamo slovesno mašo z ofrom; popoldne pa bo še blagoslov novega vina ob martinovanju.

ZAHVALNA NEDELJA
Danes se Bogu zahvalimo za vse prejete darove. Miloščina je za škofijske potrebe (na Vogrskem prihodnjo nedeljo). Hvala vam!

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
V soboto, 14. novembra bo ob 9. uri v Kromberku predstavitev prve prebrane knjige za SBP in delavnica ob tem. Otroci in starši, radi pridite!

RAJNI
V novembru se še posebej radi spomnimo naših rajnih tako z molitvijo, obiskom pokopališča in z darovanjem za maše. Gospod, daj jim večni pokoj!

SOLKAN

ZAHVALNA NEDELJA
Sv. Pavel: »Zahvaljujem se Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana.« Dodamo: v preteklem letu in smo jo sprejemali z odprtimi srci. Hvala tudi vsem sodelavcem Božje milosti! Hvala za darove vsega leta, posebno v teh dneh molitev za rajne (»hlebec«).
 
ZAKONCEM JUBILANTOM
Iskrena voščila za vztrajno in zvesto ljubezen! Molimo, da bi mogli imeti srečanja jubilantov tudi čez leta (da bi bilo zato več porok v sedanjosti).
 
(PRVO) OBHAJILO Z JEZUSOM V MENI
S prvoobhajanci odkrivamo neizmeren Zaklad, ki ga nosimo v sebi: Jezusa samega. Toda, ali je kakšna možnost za to obhajilo – srečanje, ko tako hitimo in so naša zanimanja usmerjana na vse strani?Nadomestno srečanje staršev in prvoobhajancev je v torek ob 18:00.
 
NAŠI RAJNI
2. 11. je odšel »v srečni dom nad zvezdami« 75-letni Jožef Drnovšček, XXX. divizije 62. Gospod, naj mu sveti večna luč tvoje ljubezni!

ŠEMPAS – OSEK

ZAHVALNA NEDELJA
Bogu se zahvaljujemo za vse prejete duhovne in materialne dobrine. Prav tako gre posebna zahvala vsem, ki svoje moči, sposobnosti in darove namenjate v dobro župnijske skupnosti in obeh duhovnikov, ki sva med vami.

KARITAS
Srečamo se v torek, 10. novembra po maši.

PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA
V nedeljo, 15. novembra bomo v Oseku počastili zavetnika župnijske cerkve sv. Martina. Skupno praznovanje bomo imeli ob 9:00. Vaš dar namenjamo za nadaljevanje obnove.

VOŠČILO
G. Bogdanu ob godovnem in rojstnem dnevu voščimo, naj mu Bog podari potrebnega zdravja in moči in se zahvaljujemo za pomoč v župniji.

NAŠI RAJNI
V Očetovo hišo je odšel Bojan Klemše (56), Šempas 75e. Od njega smo se v Solkanu poslovili v soboto, 31. oktobra. Naj počiva v miru.

ŠEMPETER

SREČANJE
za Župnijsko karitas bo v ponedeljek, 9. 11. ob 20:00.

MISIJON
V petek, 13. 11. ob 18:00 se bo začel misijon s sv. mašo in uvodnim nagovorom. Ob 20:00 bo srečanje za mladino.
V soboto, 14. 11. bosta sv. maši z nagovorom ob 8:00 in 18:00 (kakor tudi naprej med tednom). Od 9:00 do 12:00 bo program za vse veroučence. Ob 19:00 bo srečanje za cerkvene pevce.
V nedeljo, 15. 11. bodo sv. maše ob 8:00, 10:00 in 15:00 (srečanje bolnih, invalidov in ostarelih). Ves dan bo tudi češčenje Najsvetejšega.
Vabljeni k udeležbi!

SKUPNA OZNANILA

ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
V sredo je na vrsti refleksija O čem govorimo, kadar rečemo »napredek«?

PRIPRAVA NA BIRMO
V soboto, 14. novembra ob 15:30, se srečamo z birmanci in starši v konkatedrali. Starši bodo imeli v cerkvi nagovor. Za birmance pa bo program potekal v prostorih župnije. Animatorji skupin se zberejo že ob 15:00. Srečanje bomo zaključili z bogoslužjem Božje besede ob 16:30.
S tem srečanjem začenjamo pripravo na birmo, ki bo v našem okrožju leta 2011.

VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vere in luči bo v nedeljo, 15. 11. ob 14:00 v Opatjem Selu. Srečanje bo povezano s srečanjem bolnih, invalidov in ostarelih na župnijskem misijonu. Misijon v Opatjem Selu namreč vodi p. Franc Kejžar, duhovni voditelj Vere in luči za Slovenijo.

PRILOGA – STR. 1

PAPEŽ PIJ XII. IN NACIZEM (1)

VEČ DESETLETIJ
Po Drugi svetovni vojni smo, zelo zagnano pri v Jugoslaviji in v drugih »socialističnih« deželah!, brali in poslušali, da je papež sam, v letih Druge svetovne vojne je bil to Pij XII., sodeloval s fašizmom in nacizmom. Kar je bilo razumeti, da ju je dosledno podpiral.
Veliko treznih opazovalcev in strokovnjakov je opozarjalo na to, da je prikazovanje papeža Pija XII. kot sodelavca in podpornika nacizma lažno in da je to del v vrsti načrtovanih napadov na katoliško Cerkev, ki izvirajo iz določenega središča na Vzhodu Evrope. Toda mnenjski voditelji na tim. evropski levici, vključno z našimi, in v vsem Vzhodnem bloku so bili neomajni z udrihanjem po Piju XII., obenem seveda po Cerkvi in sploh katoličanih, začenši z nemškimi…

STROKOVNJAKI
so hoteli propagandno ustvarjeni »problem« Pija XII. razčistiti na ustrezen način, spravili so se na dejstva, zlasti tista, ki so ugotovljena v nanovo dostopnih arhivih, ki so bili ali neznani ali zaprti, dokler jim ni potekel čas predpisane tajnosti.
Naša javnost ne spremlja več dogajanj okrog Pija XII.
Določenemu krogu v javnosti in medijih ustreza, da se čim dalje ohranja podoba Cerkve kot sodelavke in podpornice Hitlerja.
V letošnjem septembru pa so objavili na to temo nekaj dokumentov, ki jih je v Nemčiji odkrila Pave the Way Foundation (PTWF). Dokumenti, odkriti v Mainzu, dokazujejo, da so že septembra leta 1930 nemški katoliški škofje izobčili katoličane, ki so se vključevali v Hitlerjevo nacistično stranko.
Dokumente je našel Michael Hesemann, sodelavec PTWF, in ti dokazujejo, da je nadškofija Mainz med prvimi prepovedala kateremukoli katoličanu sodelovanje z nacistično stranko, nacistom pa je prepovedala sodelovanje pri katoliških obredih, tudi pri pogrebih. Katoličanom, ki so se vpisali v nacistično stranko, je bila odvzeta pravica do obhajanja svetih zakramentov.

V VATIKANU
V Vatikanu, takrat je vladal papež Pij XI., so pozorno spremljali vzpon nacizma, zlasti najtesnejši papežev sodelavec, državni tajnik kardinal Eugenio Pacelli. Da bi poudarili soglasje z odporom Cerkve v Nemčiji zoper nacizem, je vatikansko glasilo Osservatore Romano 11. oktobra 1930 na prvi strani objavilo zadevo pod naslovom Cerkvena oblast obsoja Hitlerjevo stranko. 
V februarju 1931 so obsodili nacizem v Muenchenski škofiji.
V marcu 1931 so sledila podobna protinacistična opozorila in cerkvene določbe, ki so opozarjale katoličane na zlo nacizma kot takega v še drugih škofijah: Koelnu, Paderrbornu itn.
Nacisti takrat v Nemčiji niso bili na oblasti. Bili pa so skrajno besni. V Vatikan so nemudoma poslali, kasneje zelo znanega Hermanna Göringa. Sprejel naj bi ga državni tajnik kardinal Pacelli, ki je bil kasneje pred vojno izvoljen za papeža z imenom Pij XII. Toda državni tajnik, kasnejši opljuvani papež Pij XII., Göringa niti sprejeti ni hotel.
sledi nadaljevanje

zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM

IVAN REJEC

    Rodil se je 11. septembra 1878 v Šebreljah. Po dovršenih študijah ga je leta 1901 posvetil v duhovnika goriški nadškof kard. Missia. Veliko je študiral in se ukvarjal zlasti s socialnimi in filozofskimi vprašanji ter s tujimi jeziki (že v prvem letniku bogoslovja je iz češčine prevedel knjigo Na bojišču). Od 1901 do 1905 je bil kaplan v Dornberku.
    Ker se je zelo zanimal za dijake, ga je nadškof Sedej poklical v Gorico in mu poveril mesto prefekta v Malem semenišču. Po dveh letih je postal študijski prefekt v bogoslovju in katehet na  slovenskih gimnazijskih paralelkah. Kmalu je zaslovel kot ideološki  voditelj katoliškega dijaštva na Goriškem. Ustanovil je dijaško Marijino kongregacijo. Leta 1908 je z dr. Josipom Srebrničem in dr. Josipom Ličanom ustanovil Katoliško tiskovno društvo.
    Avgusta 1911 je odšel v Ajdovščino za župnijskega upravitelja, 1914 pa v Sv. Križ za župnika, kjer je doživel prvo svetovno vojno in italijansko okupacijo. Vneto je delal z mladino. Ustanovil je fantovsko (sto fantov se je zbiralo okrog njega!) in dekliško Marijino družbo in tudi Marijino družbo za žene.
    Njegovo delo ni bilo omejeno le na župnijo. Urejal je Zbornik svečenikov sv. Pavla. Pisal je razprave s področja filozofije, sociologije in narodnosti (Socializem in nacionalizem, Boljševizem, Socialna filozofija krščanstva…) in bil odličen oblikovalec slovenščine. Sodeloval je pri Jugoslovanskem almanahu in pri drugih publikacijah. Pri Mohorjevi družbi je leta 1926 izšel njegov zares mojstrski prevod francoskega romana Sanguis martyum (Kri mučencev).
    Fašistično nasilje je nujno trčilo na tako kremenit značaj, kot je bil Ivan Rejec (»Nevaren slovenski iredentist. Vodilni akcijski um vsega kulturnega gibanja med slovensko duhovščino ter steber odpora slovanske duhovščine proti it. državnim ustanovam…«). V konfinaciji v južni Italiji je preživel 20 mesecev.
    Potem je novembra 1932 Rejec šel župnikovat najprej na Vogrsko, potem v Opatje selo. Zaradi fašističnega nadlegovanja je 1941 odšel v pokoj v rodne Šebrelje. Kakšno ponižanje je doživel, ko so partizani likvidirali njegovega brata Antona in po nemškem požigu vasi zasegli tudi njegove stvari. Zatočišče je iskal najprej v bolnici v Idriji, potem v Gorici, pri usmiljeni bratih v Stari gori in oktobra 1948 v Zaloščah, kjer je umrl 2. 8. 1958.
    »Župnik Ivan Rejec se je uveljavil med goriškimi Slovenci zlasti kot mislec in ideolog. V duši sta mu blestela dva svetla ideala: Bog in narod, načelno katoličanstvo in zavedno slovenstvo. Vse njegovo mišljenje je bilo prešinjeno z jasno načelnostjo. V luči vere je gledal na svet in na zgodovino. Vera mu je bila vir duhovne energije. V obrambi polne verske resnice in v ljubezni do katoliške Cerkve je videl rešitev slovenstva. Zavestni in dejavni katoličani bodo vedno zvesti člani svojega naroda, temelj in opora narodne samobitnosti« (Klinec). Bil je izredna svetniška osebnost.

 

Vinko Paljk – po raznih virih

PRILOGA STR. 3

MC DONALD'S  BO VEDNO DELAL (3)

Če jih (otroke) vsako uro in minuto prevažamo od ene dejavnosti do druge, bomo vsi preobremenjeni.
In če mislimo, da se otroci ne smejo soočiti z nobenim neuspehom, bodo pod stalnim stresom in preobremenjeni. Obremenjen je tisti, ki počne stvari, ki mu ne ležijo, do katerih nima veselja.
Naš šolski sistem mlade obremenjuje in jih postavlja v stresne situacije, ker nima za svoje osnovno vodilo, da je vsakemu človeku potrebno pomagati odkriti njegove talente, darove in ga pri tem spremljati in spodbujati. Poglejmo samo dejstvo, da smo v gimnazijski program stlačili že več kot 40% celotne populacije. Dobra tretjina s težavo izdeluje gimnazijski program, zato ga znižujemo in prilagajamo tistim, ki so na spodnjem delu krivulje.  Na ta način delamo dvojno škodo, nadarjenih ne spodbujamo, nenadarjene pa za kaj drugega zatremo in zamorimo, ker jim je vse pretežko in preveč.
Starši, ki pri svojem otroku do konca osnovne šole niso odkrili, kaj ga veseli in kaj ne, kje so njegove močne in kje šibke točke, kaj je njegov realen domet, so svojega otroka slabo opazovali, zanemarjali ali pa vanj projicirali svoje neizpolnjene želje. Kdor otroka pošlje v gimnazijo, ker še ne ve, kaj bo v življenju delal, mu to agonijo zgolj podaljša za štiri leta. In ko maturante vprašaš pol leta pred maturo, kaj bodo študirali, ugotoviš, da jih samo dobra tretjina že ve, kaj je njihova izbira. Torej jim tudi gimnazijski program ni pomagal odkriti in utrditi lastnega talenta.
V življenju sem srečal dva mlada fanta, ki sta bila dovolj bistra, da bi lahko končala fakulteto, a njuna ambicija je bila, da postaneta mizarska mojstra. Kako bi bili veseli, če bi imeli na voljo več poklicnih mojstrov, ne pa šarlatane, fušarje in bleferje ali hohštaplerje, ki mislijo, da z diplomo v žepu držijo boga za brado, ko pa jih vidiš, kaj in kako delajo, pa lahko prevečkrat ugotoviš, da pri delu opletajo kot hudič z repom.
In ko bomo dobili prve rezultate bolonjske študijske reforme na visokošolskih programih, bomo zelo verjetno ugotavljali, da je lahko vsak osel diplomiral, magistriral ali celo doktoriral, samo noben vrag ne bo več nič delal. Diplomirana gospoda bo zahtevala visoke plače, uvožena raja pa naj čisti našo kloako. Z našo vzgojo in izobrazbo pripravljamo čase, ko se bo družba razdelila na dve kasti, na tiste z naslovi in papirnatim znanjem in na one brez naslovov in z golimi rokami. In če pride do take krize, da bi si bilo potrebno z lastnimi rokami skopati vrt, ko mam in atijev ne bo več, se bojim, da bomo od lakote pomrli. A zakaj bi si mazali roke prej, kot je potrebno, bo že kako, Mc Donald's bo vedno delal. 

(konec)

prof. dr. Ivan Štuhec

PRILOGA STR. 4

KATOLIŠKA CERKEV IN EVROPSKA ISTOVETNOST

MEJE
Razprava o vlogi krščanstva pri oblikovanju evropske identitete je pomembna, ko se pogovarjamo o odnosu med religijami in civilnimi institucijami. Izzivom sekularizacije, s katerimi se katoliška Cerkev v Evropi srečuje je namenjena knjiga »Meje«, založniške hiše Mondadori in v njej objavljen razgovor italijanskega zgodovinarja della Loggia s kardinalom Ruinijem. V knjigi kardinal spregovori o vprašanjih, s katerimi se krščanstvo srečuje z zahodno modernostjo.

SOOČANJE
Začetek težav je v sami zahodni miselnosti, ki se je usmerila proti krščanstvu, še posebej katolištvu. Na drugi strani pa so težave tudi v Cerkvi. Gre za počasnost branja in razumevanja znamenj časa ter umestitve pozitivnih vrednot in obenem za soočenje s tistimi, ki ne pripadajo krščanski veri (medkulturni dialog).

NOVA EVANGELIZACIJA
Kadar govorimo o teoretičnem razumu se ne smemo omejiti le na človeški razum. Potrebno je odkriti resnico v današnjem svetu kulture in znanosti. Po papeževih besedah je potrebno preraščati vse, kar je: »Diktatura relativizma«. Razumeti in ovrednotiti moramo vse, kar se na moralnem področju srečuje z realnostjo, objektivnostjo in ne samo z željami in težnjami posameznikov. Če želimo iti naprej in se resno soočiti z velikimi problemi, s katerimi  se srečujemo, potem moramo razširiti obzorja, ki ne bodo omejena s scientizmom in relativizmom.

SOCIALNO KULTURNA RAZSEŽNOST
Velik problem je veliko nesorazmerje med katoliško navzočnostjo v socialnem – karitativnem delovanju in katoliški zastopanosti v kulturi. »Želimo zmanjšati to razliko.« Katoličani smo tudi sami krivi za zanikanje krščanskih vrednot v svetu. Lahko govorimo o »avtoreferencijalnosti« katoliškega sveta, ki se ni bil pripravljen srečati, še posebej v nekaterih obdobjih svoje polpretekle zgodovine, z zunanjim svetom. Zato ne moremo govoriti le o grožnji od zunaj. V Italiji danes govorijo o silah, ki želijo katoličane povsem umakniti iz kulture.

KRISTJANI V POLITIKI
Glede vloge Cerkve, ko je vpliv krščanskih strank upadel, je kardinal povedal, da je upad in šibkost demokristjanov omogočilo Cerkvi, da se lažje srečuje z različnimi političnimi strankami in se s tem ne veže na eno politično usmeritev. Izguba demokristjanov ima svojo pozitivno in negativno stran. Negativna je, ker ni politično organiziranih kristjanov. Ne gre za padec Demokrščanske stranke, ampak za vzporedno dogajanje, ki ga papež in kardinal imenujeta: »Novo antropološko vprašanje«, kar ni samo antropološki in etični izziv, ampak se navezuje na človeka samega in ima novo zasebno in javno razsežnost, še posebej ko govorimo o življenju, družini in drugih vsebinah. Prav ta izziv zahteva nov razmislek o navzočnosti Cerkve v družbi.

Aleš Rupnik

Babica, vnuk, kavalir in mercedes
Nončka gre z vnukom čez cesto.
Pripelje avto, ustavi ter ju olikano spusti čez cesto. Nona takoj pouči vnuka: »Vidiš, Mihec. Ta pa je kavalir!«
»Kakšen kavalir, nona… To je mercedes!«