PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KONEC POČITNIC: ČAS ZA…

POČITNICE
Iztekajo se počitnice, čas za oddih, počitek. Nekateri so se kar »odklopili«. Prav takšni se sedaj s težavo pripravljajo za vstop v realne okoliščine našega vsakdana. Zato preverimo, kako smo dopust – počitnice preživeli, kaj nam je koristilo. Sem mogoče uredil stvari, ki so čez leto zaradi drugih obveznosti morale počakati?

NEKATERA VPRAŠANJA
Družbene okoliščine nas vabijo k ovrednotenju vsaj štirih pomemnejših vprašanj: odnos do materialnih dobrin (npr. vedno pogostejši pojavi oblik vandalizma) in do okolja; odnos do denarja (potrošništvo, uživanje) tudi in ne samo v luči gospodarske krize; odnos do dela (imeti delo je vrednota, ki ni samoumevna) in odnos do časa, še posebej prostega. Ali so to neka osnovna izhodišča?

ČAS
Je to čas, ki teče, ali je čas z neko vsebino? Odnos do časa? Radi govorimo, da upokojenci nikoli nimajo časa. Imajo ga, a si ga ne znajo prav razporediti, ker jim to ni več treba. Bolj nas lahko skrbi pomanjkanje časa v družinah, ki ves teden preživijo pod pritiskom raznovrstnih obveznosti. Še bolj pa je zaskrbljujoče in narobe, da tudi ob nedeljah v mnogih družinah nimajo časa biti družina. (Kaj to pravzaprav je?) V Italiji je raziskava med mladostniki pokazala, da pred televizijo, oziroma še pogosteje pred računalnikom povprečno preživijo 40 ur v enem tednu. To je izziv in povabilo k razmisleku o tem, kako poleg obveznosti preživim prosti čas.

POVEZATI ČAS
Čas ima v osebnem, pa tudi splošnem pogledu dve razsežnosti: zgodovinsko – refleksijo – zavedanje prehojene poti. Žal marsikdaj iz osebne in družbene zgodovine bežimo v svet pozabe, ali celo zanikanja in laži; druga pa je vizija – načrtovanje, želje, ki me vodijo, da grem naprej. Obe razsežnosti se srečujeta v sedanjem trenutku, v katerem živim.
Prispevek ameriškega ekonomista John M. Keynesa iz leta 1930 (čas svetovne gospodarske krize) z naslovom: »Ekonomski obeti za naše vnuke« spregovori o človekovih željah, ki so lahko kakor sanje in kako pomembno je, da se človek zaveda njihove uresničljivosti, ali pa tudi umišljenosti.

Aleš Rupnik

KAPELA

PRIČETEK VEROUKA
V tednu, ki je pred nami pričnemo z uvodnimi srečanji po triadah za starše in veroukarje. Urnik si oglejte na oglasni deski ali na naši spletni strani.

MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM
V letu priprave na evharistični kongres poživimo molitev pred Najsvetejšim; pri nas molimo vsak četrtek od 18:30 do 19:00 ure. Vsak četrtek pred prvim petkom, kot je ta pred nami, pa še posebej molimo za nove duhovne poklice.

POLETNA STATISTIKA - POGREBI
Na pokopališču v Stari Gori smo se  26. junija poslovili od Srečka Komela (74), Vipavska c. 120; 1. julija od Pavline Sironič (95), Prešernova 7; 4. julija od Jolande Černigoj (85), Erjavčeva 26B; v Šempetru 15. julija od Stanislava Kralja (75), Vetrišče 4; v Stari Gori 16. julija  od Ane Marije Mokrin (77), Bratov Hvalič 32; v nedeljo, 16. avgusta pri sveti Trojici v Kromberku, od Zinke Gorjan (76),  Pod Grčno 11 in v nedeljo, 26. avgusta v Stari Gori od Valerije Vidrih (63), Gregorčičeva 14A.
Pri zadnjih dveh pogrebih ste namesto cvetja in sveč darovali za potrebe cerkve na Kostanjevici: ob pogrebu Zinke Gorjan 369,70 € in Valerije Vidrih 368,45 €. Bog povrni!

KRISTUS ODREŠENIK

URNIK MAŠ
Od torka bodo nedeljske in tedenske večerne maše ob 19. uri. Od nedelje, 13. sept. dalje zaradi novonastalih razmer ne bo več nedeljske maše ob 7.30

VERUČENCI, STARŠI, MLADI…
Z rednimi veroučnimi srečanji po razredih in skupinah začnemo v torek 1. sept. Urnik je na oglasni deski v veži. Učenci lanskega 9. raz. že sedaj vabljeni na prvo info. Srečanje v sredo, 9. sept. ob 19.30.

PRVOOBHAJANCI
Starši prvoobhajancev se dobimo na prvem jesenskem srečanju v nedeljo, 6. sept. po maši ob 9.00.

KATEHETSKA NEDELJA
Začetna maša ob začetku novega veroučnega in pastoralnega leta bo v nedeljo, 13. 9. bo ob 11. uri.

ODPOSLANE POLETNE NABIRKE
Petrov novčič € 216,60, Miva € 2039,40, Solidarnostni sklad € 821,61. Hvala vsakemu darovalcu!

KROMBERK IN VOGRSKO

OTROCI IN STARŠI
S katehistinjami vas lepo pozdravljam. Ta teden pričenjamo novo veroučno leto. Vpisovanje v novi letnik verouka bo po sporedu. K »vpisu« pridete starši in otroci. S seboj prinesite podpisana spričevala in denar, da nabavite veroučne knjige in zvezke ter poravnate stroške verouka. Pri prvi uri se bomo pogovorili o urniku, snovi, sodelovanju med letom, o programu priprave na prvo obhajilo, na birmo…
Starši in otroci, obvestite se med seboj; še posebej obvestite starše prvega razreda!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški zbor pa ob sobotah ob 10. uri.

SHOD V KROMBERKU
Prihodnjo nedeljo bo slovesnost ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. 9.) in ob obletnici posvetitve cerkve (8. 9. 1927). Slovesna maša s procesijo bo 13. septembra ob 16. uri. Lepo vabljeni, Marijini častilci!

POROKA
Včeraj sta si na Vogrskem pred Bogom obljubila zvestobo Valentina Gregorič in Primož Nemec. Čestitamo in voščimo Božjega blagoslova!

KRST
V Kromberku sta danes krščena Maša Gleščič in Brin Hvalič. Staršem iskrene čestitke!

SOLKAN

ROMANJE – IZLET
družin župnijskih sodelavcev je v nedeljo 30. avgusta k Mariji obršljanski pri Komnu. Priporočili ji bomo novo pastoralno leto.

NOVO VEROUČNO LETO
Reden verouk se prične v ponedeljek in torek 7. in 8. septembra. Veroučenci so prejeli veroučni urnik po pošti skupaj z voščili za praznik Marijinega vnebovzetja.
V Jezusovo malo šolo  so vabljeni otroci rojeni v letu 2004.

JUBILEJI
11. 8. je obhajal 80. rojstni dan g. Venceslav Filipič. Naj ga Gospod še dolgo živi med nami!

KRSTI
Božji otroci so postale 5. 7. Jana Terpin, 11. 7. Ema Matelič in 19. 7. Larisa Vidič. Staršem iskrena voščila!

CERKVENA POROKA
11. 7. sta v svoj zakon sprejela neskončno božjo ljubezen Sanda Bužinel in Mitja Matelič. Veselimo se z njima.

NAŠI RAJNI
V poletnih mesecih so dopolnili zemeljsko življenje in odšli domov k Očetu: 3. 7. 70-letna Avguština (Justi) Kobal, roj. Pavlič, XXX.divizije 70, 4. 7. 78-letni Bruno Jug, IX. Korpus 26, 19. 8. 76-letni Friderik (Mirko) Rusjan, T. Zamejskega 9, 22. 8. 86-letna Delha Nibrant, roj. Orlando, M. Štrukelj 5 in 23. 8. 89-letna Zofija (Sonja) Gomišček, roj. Zamar, IX. Korpus 62.

ŠEMPAS – OSEK

VEROUK
V torek, 1. septembra začnemo z rednim veroukom. Urnik je objavljen na oglasnih deskah. Na prvo srečanje veroučenci pridejo s podpisanimi spričevali. Mašo ob začetku veroučnega leta bomo imeli v nedeljo, 13. septembra.
S sodelavci pri katehezi se srečamo v petek, 4. septembra po maši.
Otroško – mladinski zbor se bo tudi letos srečeval ob petkih ob 17:30; župnijski pevski zbor ob petkih ob 20:00; za najmlajše bomo termin sporočili naknadno.

PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko spoved.
G. Bogdan bo bolne na domu obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

VAŠI DAROVI
Za socialno zavarovanje duhovnikov ste darovali v Šempasu 251,59 € in v Oseku 151,99 €. Hvala za vaše razumevanje in pomoč.

ŠEMPETER

ZAČETEK VEROUKA
Ta teden, ki je pred nami, vabim vse veroučence na prvo srečanje. Nabavili boste katekizme in zvezke ter opravili sveto spoved. Urnik verouka je še začasen.
 1. in 2. razred vabim k verouku šele drugi ponedeljek 7. 9. ob 16.00. Vsi drugi razredi pridejo k verouku že ta teden: V torek 1. 9. bo verouk za 3. r. ob 17.00, 4. r. ob 16.30, 6. razred ob 14.00 in 7. r. ob 15.30. V četrtek 3. 9. pa bo verouk za 5. r. ob 14:00, 8. r. ob 15.30 in 9. r. ob 16.45. Pevske vaje za otroški zbor bo ta teden v petek ob 16.45 in za mladinski zbor v petek ob 17.45.
 
ROMANJE NA VIŠARJE
V soboto, 7. septembra vabim na tradicionalno romanje na Višarje. Odhod avtobusa bo ob 6:00. Prijavite se čimprej.

SKUPNA OZNANILA

PREMESTITVE V OKROŽJU
G. Rafko Klemenčič je bil imenovan za župnika župnije Nova Gorica – Kristus Odrešenik, dosedanji župnik msgr. Gašper Rudolf ostaja v župniji kot duhovni pomočnik. Kaplan Marko Rijavec je imenovan za kaplana v Idriji, na Gorah in Vojskem.

HIŠA OTROK
S torkom 1. sept. bomo odprli vrata Hiše otrok pri konkatedrali s programom za otroke od 1. do 3. leta in s programom za starost od 3. do 6. leta. Naj blagoslovi Gospod delo  vzgojiteljev in vzgojiteljic v našem okolju, še posebej v Hiši otrok!
Informacije: tel. 040/ 570 332 – koordinatorka, ga. dr. Polona Campolunghi Pegan,
tel.  051/ 321 794 - vzgojiteljica, ga. Ksenija Bratina Makovec.  
                     
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Z novim krogom srečanj začnemo v ponedeljek, 31. avgusta ob 19:00, v prostorih konkatedralne župnije v Novi Gorici.

STARŠI OB KRSTU OTROK
Priprava staršev na krst otroka začne z novo vrsto  srečanj v soboto, 5. septembra ob 19:30 v konkatedralni cerkvi.

SHOD NA VITOVLJAH
V nedeljo, 6. septembra ob začetku pastoralnega leta vabimo na romanje na Vitovlje. Maša bo ob 16:00.

KOMISIJA PRAVIČNOST IN MIR OB 23. AVGUSTU 2009 - IZJAVA
Evropski parlament je 2. aprila 2009 pozval »k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin«. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato slovensko javnost poziva, da se 23. avgusta pridruži vseevropskemu dnevu spomina na naše žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov: najprej okupacije s strani nacističnih in fašističnih okupatorjev, nato pa revolucije, ki jo je izvajala Komunistična partija.

PRILOGA – STR. 1

ILIRSKE PROVINCE

V letošnjem letu mineva 200 let od ustanovitve Ilirskih provinc.
Napoleon je s svojo vojsko prvič prodiral čez slovensko ozemlje v letu 1797. Takrat je bil edinkrat osebno v naših krajih. Francoska vojska pa se je z namenom po širitvi idej francoske revolucije še vrnila. Ko je bila v letu 1809 tretjič v naših krajih, se je Napoleon odločil, da na delu današnjega slovenskega ozemlja ustanovi Ilirske province. Ime so dobile po starodavnem ljudstvu Iliri, ki naj bi povečini živelo na današnjem hrvaškem in slovenskem ozemlju. Kasneje, v času humanizma se je ime Iliri uporabljalo za vse južne Slovane. Ilirske province so združevale takratno Koroško, Kranjsko, Goriško, Istro, Hrvaško, Vojno krajino in Dalmacijo. Načeloval jim je guverner. Glavno mesto pa je bila Ljubljana.
Francozi so Ilirske province ustanovili zaradi vojaških in gospodarskih koristi. Želeli so trgovati s turškim cesarstvom, ki je takrat še segalo globoko na Balkan. Poleg tega pa so hoteli Avstriji preprečiti dostop do morja in s tem trgovanje z največjim francoskim sovražnikom Veliko Britanijo. Francoski oblastniki so uvedli na območju Ilirskih provinc  kar nekaj sprememb. Ustanovili so državna sodišča, ki naj bi bila do vseh slojev prebivalstva enaka. Tudi v davčnem sistemu so uveljavili načelo enakosti ter obdavčili še plemstvo ter duhovščino. Najbolj pozitivne spremembe so zagotovo uvedli na šolskem področju: ustanovili so univerzo v Ljubljani ter dali večji poudarek slovenščini.  V osnovnih šolah in gimnazijah so tako v slovenskem jeziku poučevali tudi druge učne predmete kot so verouk, zemljepis itd. Valentin Vodnik je napisal vrsto učbenikov za te šole. Tudi sicer je bil velik zagovornik francoske oblasti. Francozi so uvedli tudi civilno poroko in moderno upravo, kar pomeni plačano uradništvo in razdelitev na občine. Spodbujali so svobodno trgovino, ukinili cehe ter uveljavili svobodo veroizpovedi. Kljub vsemu pa so bili Slovenci nad francosko oblastjo povečini razočarani. Obremenjevali so jih visoki davki, za katere se je uveljavilo ime »fronki«. Zmanjšana vloga Cerkve in duhovnikov je užalostila vernike. Najbolj razočarani med vsemi pa so bili kmetje, saj fevdalizem ni bil odpravljen in so bili še naprej primorani zemljiškim gospodom plačevati vsa naložena jim bremena.
Leta 1813 so Francozi, po Napoleonovem porazu v Rusiji, zapustili Ilirske province, katerih ozemlje je bilo zopet vključeno v habsburško monarhijo. Ilirske province so torej obstajale le dobra tri leta in pol, kar je prekratko obdobje, da bi moderna ureditev, kakršno so spodbujali Francozi resnično zaživela. Med večino prebivalstva si tudi niso pridobili zaupanja, tako je njihov odhod mnogim pomenil predvsem olajšanje.

Monika Bagon

 

 

PRILOGA STR. 2

Premalo znan Slovenec - italijanski svetniški kandidat

MSGR. JAKOB UKMAR (1)

ZNAN NEZNANEC

Ime in življenjska pot  msgr. Jakoba Ukmarja sta pri nas, vsaj na Goriškem, malo znana, kljub temu, da so nekateri mediji poročali o tem, da so 5. julija letos iz Trsta poslali v Rim kar 11.054 strokovno in strogo preverjenih dokumentov, ki pričajo o izjemni nadarjenosti, pogumu, značajnosti, dobroti, dosednosti skratka svetosti  tega duhovnika, ki je umrl v Trstu 2. nov. 1971 v častitljivi starosti 93 let.
Zaradi njegove svetniškosti in blagoslovljeni navzočnosti tako na Tržaškem kakor v širšem slovenskem, italijanskem in sploh Srednjeevropskem okolju, smo pripravili o njem par odlomkov. 

ŽIVLJENJSKI OKVIR SVETNIŠKEGA KANDIDATA
Jakob Ukmar (1878–1971) je bil tržaški duhovnik. Slovenski javnosti je bil v svojem času znan predvsem kot tisti, ki si je prizadeval za narodne pravice slovenske in drugih manjšin, kot teolog ter kot priljubljen spovednik, duhovni voditelj, pridigar in predavatelj.
Rodil se je 13. julija 1878 na Opčinah.
Nemško gimnazijo je obiskoval v Trstu, semenišče pa v Gorici. V mašnika je bil posvečen leta 1901. Po vrsti dušnopastirskih služb ter aktivnem sodelovanju pri časopisih in kulturnih dejavnostih je leta 1917 na Dunaju doktoriral iz teologije.
Dne 31. maja 1931 je imel v škedenjski cerkvi znan govor o krščanskem sožitju med narodi. Napisal je več spomenic o položaju Slovencev v Italiji. Leta 1940 je bil imenovan za sodnika pri Deželnem cerkvenem sodišču, kjer se je seznanil s kardinalom Roncallijem, poznejšim papežem Janezom XXIII. (+ 1963).
Poleg znanja številnih evropskih in vzhodnih jezikov je znal brati celo klinopis!  Za osebno sprostitev pa se je ukvarjal z astronomijo.

MED VOJNAMA
Dr. Ukmar je bil po evangeljskemu vzoru zvest duhovnik, ki mu ni manjkalo poguma, ko je bilo treba zastaviti besedo za ponižane in razžaljene Slovence, Hrvate, Furlane, Nemce in tudi Italijane. V zadnji majski pridigi v Škednju je leta 1932 takole govoril italijanskim vernikom, ki jih je prežemal fašistični nacionalizem: »Povedal sem vam to resnico zato, da rešim svojo dušo, da rešim po možnosti ugled svete Cerkve, ker ji ne bo mogel nihče očitati, da si spričo tolikanj pogubnih naukov ni nihče upal povedati resnice. Bodite prepričani, da ob napredku verske in civilne kulture pride čas, ko se bo človeški rod sramoval teh nacionalnih bojev, kakor se mora danes sramovati zloglasnih procesov proti čarovnicam.«
Vedite pa tudi, »da bom jaz še dalje pridigal, dokler mi še Bog vzdržuje moč in dokler cerkvena oblast drugače ne odredi. Jaz sem prost državljan, sem katoliški duhovnik, v svoji službi neodvisen do smrti. Moja edina politika je, da se žrtvujem v rešitev duš…«
Tako je govoril in tak je bil dr. Jakob Ukmar, čigar življenjski poldan je sovpadal z vzponom in padcem fašizma.

Povzeto po Našem vestniku, Družini ter internetu

 

PRILOGA STR. 3

IZ UST OTROK

TRILETEN MIHA
Miha je šel z očkom na obisk k sosedom, ki so se preselili v nov kraj. Doma je bila soseda sama in Miha se je začel dolgočasiti med očetovim pogovorom z novo sosedo. Naenkrat vpraša očeta: »Zakaj pa soseda nič ne postreže?«
Sosedi je postalo nerodno in je takoj prinesla, kar je imela pri roki. Ko se Miha vrne z očetom domov, mama posluša očeta, kako si je Miha oskrbel piškote.
»Ampak, Miha, saj se to pa res ne spodobi!« poučuje mamica. Miha jo posluša in reče: »Pa se, mami, se spodobi. Saj sem slišal pri maši: spodobi se in pravično je!«

KAMELA
»Ko sem pričakovala Tadeja, mi je nekdo, vedoč, da prihaja na svet še en fant rekel, misleč, da rabim tolažbo: No, te bodo pa tvoji moški nosili kot kraljico…
Zaenkrat bolj slabo kaže, da bi se ta prerokba uresničila.
Bilo je pri noni, ko je vladal med nami tisti redek in svetel trenutek, ko nihče od treh fantov ne kriči. Gledam jih in se zahvaljujem za mir. Pa se spomnim na ono prerokbo in rečem: »Pa vi ste res eni moji kralji, jaz bi bila lahko vaša kraljica…«
Jakob pa z vso resnostjo: »Ne, veš, kaj bi lahko bila ti, mama… Kamela! Kralji rabijo kamelo!«

NA BOŽJEM SEZNAMU
Ob rojstvu našega najmlajšega (star je štiri mesece) gledamo z otroki slike, ko so bili še dojenčki. Iščemo podobnosti in različnosti in ugotavljamo, kako hitro rastejo. Na eni sliki je bil naš Tine, ko je bil star manj kot eno leto. David (dve leti in pol) se takoj oglasi: »To sem pa jaz!« »Ne, to je Tine,« mu odgovorim. »Kje pa sem potem jaz?« nadaljuje David in jaz mu odgovorim, da ga tedaj še ni bilo med nami. Toda David vztraja: »Ja, kje pa sem bil potem?« Tine ga bratsko pomiri: »Saj si bil, veš David… bil si na božjem seznamu!«

KAKŠNA GOSENICA!
Petletno Veroniko peljem z avtom v vrtec. V jutranji zori se ustaviva v dolgi koloni pred semaforjem. Veronika pa: »Mami, poglej, kakšna dolga gosenica - iz samih avtov!«
Sama pa se vprašujem, ali sem sposobna videti poleg gneče še kaj drugega?

HOČE VSTATI OD MIZE
Danes Mojci ne gre kosilo. Poskušam jo spodbuditi, naj poje še tri žličke za dva bratca in sestrico. Takoj je bila za to.
Potem sem se spomnila: »Pa še za tata in nono.«
Igra ji je bila všeč, zato sem pripomnila: »Sedaj pa je ostalo še za tvoje sestrične: Evo, Tinkaro in Zalo.«
Mojca odgovori: »Ne mami, samo za Evo. Za Tinkaro in Zalo je zmanjkalo.«

Iz Družinskih kotičkov

PRILOGA STR. 4

KOMUNICIRATI S SVETOM

Korektno posredovanje verskega sporočila preko medijev je težava, ki nas že dolgo spremlja. Strokovnjaki iz sveta medijev opozarjajo, da je v Cerkvi potrebno izboljšati komunikacijo s svetom. Phil Cooke, voditelj medijskega projekta Cooke Pictures, analizira spremembe v današnji kulturi in priporoča, kako naj mlada generacija uporablja medije. V tem kontekstu poudarja, da je v Cerkvi potrebno takoj ustrezno odgovoriti na nove okoliščine, če želimo, da nas bo še kdo poslušal. Avtor sicer piše o evangeličanskih Cerkvah v ZDA, a v globaliziranem svetu so nekateri dejavniki, ki jih morajo upoštevati vsi, ki uporabljajo medije. Gre za iskanje načina, kako sporočilo vere posredovati kulturi, v kateri vladajo mediji.
Avtor npr. opozarja, da uporaba izraza »mass mediji« ni pravilen. Danes gredo mediji v smeri personalizacije (vse močneje vstopajo v zasebno sfero). Število TV kanalov je dobesedno eksplodiralo. Splet (Internet) je odprl nove možnosti komuniciranja. Spremljanje klasičnih televizijskih programov in tiska je drastično upadlo.
Najpomembnejše pa je dejstvo, da se je usmeritev družbenega življenja močno spremenila. V preteklosti smo kristjani v celovitejšem okolju odgovarjali na potrebe tega okolja. Danes pa je obratno, danes izziv prihaja od zunaj. Zato je potrebno znati poslušati in tudi odgovarjati.
(se nadaljuje)

POČITNICE IN EKONOMSKA KRIZA

 
Ekonomska kriza v Evropi ni bistveno vplivala na načrtovanje letnega dopusta. Evropska komisija je spomladi izvedla anketo med 27.000 prebivalci, starejšimi od 15. let. Iz vzorca, ki je sicer precej širok in naključen lahko razberemo, da si 50% vprašanih vsako leto privošči letni dopust; podatki vključujejo tudi zimske termine ali turistična potovanja z ogledi kulturnih znamenitosti. Več kot tri četrtine jih gre vsako leto vsaj na eno potovanje, 48% vprašanih pa dopust preživi v svojem rojstnem kraju (v letu 2008: 43%).
Na vprašanje, koliko finančnih sredstev namenijo za načrtovanje in preživljanje dopusta, jih je 41% odgovorilo, da na tem področju nimajo težav, medtem ko jih 40% mora narediti družinski proračun in določiti prioritete porabe. Le 11% vprašanih je izjavilo, da imajo finančne težave tako, da morajo svoje načrte za dopust bistveno omejiti. Vseh, ki morajo zaradi različnih razlogov (ekonomskih, tudi osebnih in družinskih) ostati doma, je 19%; v letu 2008 je bil ta podatek še višji (32%).
Med najbolj obiskanimi kraji so še vedno Španija (14%), Italija (12%), Francija in Grčija. Za obisk teh krajev se odločijo zaradi zanimivosti in lepote krajev, kulturne dediščine, možnosti zabave, cene bivanja. Nekateri pa navajajo tudi ugodne klimatske pogoje.

Aleš Rupnik


Šola potrpljenja
Avtobus vozi proti Postojni in se ustavlja na vsaki postaji. Tudi v Podnanosu in na razvpitih Rebrnicah.
Novogoriški študent vpraša šoferja: »Ali bomo sploh kdaj prišli do Ljubljane?«
»Seveda bomo, kar potrpi, saj si videti še mlad in zdrav!«